Tiskane izdaje
Države EU navijajo vsaj za dva načrta reševanja prebežniške krize. Po prvem ima ključno vlogo Turčija, po drugem pa Makedonija. Aktualna oblast v Skopju čaka le še na signal za zaprtje makedonsko-grške meje, v zameno pa od Bruslja in Washingtona pričakuje politične odpustke.
Na balkanski poti do severne in zahodne Evrope je bila Makedonija od začetka lanskega leta ključna tranzitna točka za skoraj 700.000 beguncev in migrantov. Medtem ko se na primer Slovenija ogreva za strožji režim na makedonsko-grški meji, države višegrajske skupine (Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska) navijajo za zid ob južnem Balkanu med Grčijo in njenimi severnimi sosedami Makedonijo, Albanijo in Bolgarijo.
Slovensko idejo o spreminjanju Makedonije v zadnjo obrambno linijo pred begunci so podprli tudi v Bruslju, končne odločitve o tem, ali bo Makedonija zaprla mejo z Grčijo ali ne, pa ne bodo sprejeli v Skopju, temveč v Berlinu in Bruslju. Načrt zapleta politična kriza v Makedoniji, ker Berlin in Washington še nista pripravljena popuščati aktualni makedonski vladi zaradi njene kooperativnosti v begunski krizi. Kanclerka Angela Merkel še stavi na načrt, po katerem bodo begunci ostali v Turčiji in svojih matičnih državah.
Sedanjo oblast najraje volijo fiktivni volivci
Po oceni veleposlanika ZDA za Makedonijo Jessa Bailyja v tej državi še niso izpolnjeni pogoji za pripravo kredibilnih predčasnih volitev. Pozval je podpisnike sporazuma v Pržinu, po katerem naj bi bile volitve 24. aprila, naj rešijo odprta vprašanja, predvsem regulacijo medijev in čiščenje volilnih seznamov, in razpišejo volitve takoj, ko bo mogoče. Baily je izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o pritiskih in grožnjah volivcem, okrcal je tudi državno volilno komisijo, ki da ni naredila dovolj za temeljito preverbo volilnih seznamov, komisija pa je že ob imenovanju ocenila, da nima na voljo dovolj časa.
Vodja opozicijske Socialdemokratske zveze (SDSM) Zoran Zaev se je zato zavzel, da bi bile volitve prestavljene na 5. junij ali 5. julij, njegov predlog pa so zavrnile tako vladajoča VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega kakor koalicijska vladajoča albanska stranka DUI Alija Ahmetija in opozicijska albanska stranka Menduha Thaçija DPA. Po oceni oblasti je v državi že vse nared za pripravo poštenih in demokratičnih volitev, medtem ko SDSM opozarja predvsem na fiktivne volivce.
Zaev je zatrdil, da je na volilnih seznamih med volilnimi upravičenci več kot 100.000 ali 12 odstotkov mrtvih volivcev oziroma dvakrat prijavljenih volivcev. Ker lahko volitve odloči le nekaj odstotkov glasov, opozicija noče sodelovati na volitvah, na katerih lahko spet zmaga samo VMRO-DPMNE, medtem ko Gruevski obtožuje Zaeva, da vodi državo v še večjo politično krizo. V vsakem primeru spor oblasti in opozicije oddaljuje Makedonijo od predčasnih volitev.
Po oceni analitikov brez čiščenja volilnih seznamov in vzpostavitve demokratične regulacije medijev v državi ne bo demokratičnih, poštenih in svobodnih volitev. Neverodostojni volilni seznami namreč omogočajo številne manipulacije med volitvami in vplivajo na končni rezultat glasovanja. To je toliko lažje, ker od uradno 2,1 milijona prebivalcev v matični državi živi le okoli 1,6 milijona prebivalcev. Na vseh dosedanjih volitvah v času desetletne vladavine VMRO-DPMNE so bili volilni seznami največji kamen spotike, medtem ko so mediji pod nadzorom režima Gruevskega, na kar vseskozi opozarjata Washington in Bruselj. Po mnenju poznavalcev bi bilo treba makedonske volitve preložiti do jeseni.
Zadolževanje za nakup predčasnih volitev
Režim se je prvič povzpel na oblast leta 2006, njegove značilnosti pa so samoizolacija, nepotizem, siromaštvo, nezaposlenost, korupcija in posebna vloga urada za varnost in protiobveščevalno delo (UBK). Prihodnost države je negotova tudi zato, ker že dobro desetletje ne napreduje na poti v EU. Namesto da bi ostala lokomotiva širitve EU, je postala eden izmed zadnjih balkanskih vagonov, čeprav je dobila status kandidatke že leta 2015.
Makedonija se lahko v tujini zadolžuje le še po zelo neugodnih pogojih, ker je postala država zelo visokega kreditnega tveganja. Po navedbah mednarodnega inštituta za balkanske študije Ifimes režim v Skopju pritiska na domača podjetja v tuji lasti, naj kupujejo mekedonske obveznice, da bi odložil neizogiben bankrot. Oblast naj bi se s tujimi lastniki ključnih podjetij dogovorila o višini dobička, ki ga morajo obvezno odvajati v državni proračun. Tako režim ohranja relativno stabilne proračunske prihodke, ki mu omogočajo ohraniti oblast. Po navedbah Ifimesa se je poskušal režim zadolžiti za dodatnih 500 milijonov evrov, ki bi jih vsaj delno porabil tudi za nakup volitev. VMRO-DPMNE se zaveda, da bi poraz na volitvah za številne njene vidne člane, ki so povezani s kriminalom in korupcijo, pomenil soočenje z zatožno klopjo.
Gruevski po potrebi zlorablja tudi »nedokončan mir« med albansko manjšino in Makedonci, ki ga je leta 2001 po polletnih spopadih zakoličil ohridski sporazum. Že najmanjša družbena kriza lahko prilije olja na ogenj krhkih medetničnih odnosov in povzroči medetnične napetosti, če jih oblast potrebuje za mobilizacijo volilnega telesa. Nezakoniti prisluhi več kot 20.000 ljudem so razkrili, da sta Ahmeti in Thaçi lojalna predvsem Gruevskemu in ne Albancem v Makedoniji, ki bodo očitno šele morali, če Ahmeti in Thaçi ne bosta dokazala, da sta samostojna voditelja in ne le marioneti Gruevskega, poiskati svoje politične predstavnike.
