Mali schengen kot načrt v skrajni sili

Bruselj – Poldrugi mesec po sprejetju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije, ki naj bi bil nekakšna prelomnica v bitki z begunsko krizo v Evropi, dosedanja bilanca ni najbolj spodbudna.

Sam cilj načrta je bil zmanjšati število beguncev na poti na grške otoke v Egejskem morju na minimum. Ankara je obljubila, da bo nataknila lisice tihotapcem, da bo sodelovala z Grčijo pri nadzoru meje, da bo naredila več za boljši položaj beguncev na njenem ozemlju ... A število prihajajočih beguncev se ni znižalo dovolj. Na dan je decembra v Grčijo še vedno prišlo povprečno več kot 2000 beguncev. To je sicer manj kot v prejšnjih mesecih, a v Bruslju znižanje pripisujejo predvsem slabemu vremenu in ne toliko turškim ukrepom.

Tudi prvemu podpredsedniku evropske komisije Fransu Timmermansu, ki je glavni pogajalec s Turčijo, med obiskom v Ankari ni ostalo drugega, kot da je potožil, da je beguncev še vedno zelo veliko. »Ne moremo še biti zadovoljni,« je povedal po pogovorih s turškim ministrom za evropske zadeve Volkanom Bozkirjem. Ne glede na turške zaveze in skupne načrte z EU v ciljnih državah bolj realistično pričakujejo, da se begunski tok po balkanski poti letos še ne bo ustavil in da bo iz Turčije prišlo v Grčijo več sto tisoč beguncev.

Za sodelovanje: liberalizacija vizumskega režima

Niti prihod enakega števila kot lani ni izključen. Unija Turčiji v zameno za voljno sodelovanje v bitki z begunsko krizo ponuja napredek pri liberalizaciji vizumskega režima, odpiranje pogajalskih poglavij na poti v članstvo in tri milijarde evrov za pomoč beguncem. Unija je decembra sicer spet odprla ena pogajalsko poglavje, a pri financah še čaka. Od obljubljenih treh milijard evrov je zagotovljena le ena – iz proračuna EU. Preostali dve milijardi bi morale plačati članice.

Na turški strani zavračajo kritike in pojasnjujejo, da izpolnjujejo zaveze za zmanjšanje pritiska na EU. Po besedah Bozkirja vsak dan na meji ustavijo okoli 500 ljudi, namenjenih čez morje. Sirski državljani, ki v Turčijo prihajajo iz tretjih držav, denimo iz Libanona, Jordanije ali Egipta, po novem potrebujejo vstopne vizume. Poleg tega naj bi si bolj prizadevali za integracijo beguncev v Turčiji. Med Timmermansovim obiskom so napovedali, da bodo Sirci lahko dobili dovoljenja za delo. Številni med več kot milijonoma Sircev v Turčiji so se do zdaj lahko preživljali le z delom na črno.

V Bruslju sicer še pričakujejo, da Ankara naredi več v bitki proti tihotapcem, za medicinsko oskrbo beguncev in šolanje otrok. Da bi Unija lahko zagotovila pomoč beguncem, bi morali biti najprej pripravljeni projekti. EU ali vsaj del njenih članic na čelu z Nemčijo pripravljen neposredno sprejeti večje število beguncev iz Turčije. Da bi takšno preseljevanje v »koalicijo voljnih« zaživelo, bi najprej moral biti bolj ali manj ustavljen tok beguncev v Grčijo. Med ljudmi, ki prihajajo čez morje niso le begunci iz vojnih območij, ampak tudi prebežniki iz držav, kakršni sta Maroko in Pakistan.

Za evropsko komisijo je načrt le eden od sestavnih delov, zidakov v bitki z begunsko krizo. Da bi lahko dosegali cilje, bi moral začeti delovati sistem načrtovanega premeščanja 160.000 beguncev med članicami. V Grčiji bi morali s pomočjo EU in Združenih narodov postaviti namestitvene zmogljivosti za begunce, ki bi bili nato premeščeni v drugi države. Do sredine leta naj bi bili postavljeni temelji za evropsko obalno in mejno stražo.

Od uspeha tega je odvisna tudi usoda schengna. Nizozemski minister za migracije Klaas Dijkoff je pred evropskimi parlamentarci ob predstavitvi načrtov predsedstva EU povedal, da razmislek o malemu schengnu ni predlog ali neki načrt, ampak analiza za nujni primer, če ne bo delovala delitev bremen med članicami ali druge rešitve. »Ne bomo si prizadevali zanj. Toda če načrt A ne bo deloval, na moremo reči, da nimamo ničesar drugega,« je povedal Dijkoff. Glede načrtov za mini schengen sicer krožijo različne govorice, po eni od njih bi bile v njem Avstrija, države Beneluksa in Nemčija.