Maloštevilni muslimani proti terorizmu

Berlin – Le dva tisoč muslimanov je v soboto v Kölnu demonstriralo proti islamskemu terorizmu in še za mnoge od teh ni bilo jasno, ali niso bili le opazovalci. Za organizatorje muslimanskih demonstracij proti teroristični zlorabi njihove vere in za mnoge Nemce je to zelo grenko spoznanje v času, ko velika večina teroristov svoja kruta dejanja upravičuje z islamom.

Organizatorji, med njimi raziskovalka islama Lamya Kaddor sirskega rodu in aktivist Tarek Mohamad libanonskega rodu, so v soboto v porenskem velemestu pričakovali deset tisoč islamskih protestnikov proti terorizmu v imenu njihove vere. A je veliko islamsko združenje v Nemčiji, turški Ditib, odpovedalo sodelovanje zaradi domnevne stigmatizacije muslimanov in temu argumentu prikimavajo tudi številni drugi. Morda je sokriva politika, saj Ditibu v Nemčiji očitajo delovanje v imenu vse bolj avtokratskega turškega predsednik Recepa Tayyipa Erdoğana, društvu, ki nadzoruje večji del mošej v Nemčiji, so pripisovali celo vohunjenje nad njegovimi nasprotniki.

»Nujno je demonstrirati«

Kritiki številne nemške muslimane tudi sicer obtožujejo prepogostega izgovarjanja, da nimajo nič s terorizmom in jim zato ni treba demonstrirati proti njemu. Organizatorica sobotnih demonstracij Kaddorjeva nasprotno verjame, da je treba in je celo nujno demonstrirati. Z geslom »Ne v našem imenu« bi si morali muslimani vrniti svojo vero iz rok skrajnežev, je prepričana, tistim, ki simpatizirajo z nasilnim salafizmom, pa bi morali jasno povedati, da v islamski veri ni prostora zanje. V Ditibu niso hoteli sodelovati na sobotnih demonstracijah, v Köln pa so prišli predstavniki Centralnega sveta muslimanov v Nemčiji. »Nočem, da bi teroristi ugrabili mojo vero,« je povedal njihov predstavnik Sadiqu al-Mousllie.

Vroče razprave o vlogi islama v sodobnem svetu ne potekajo le v porenskem velemestu, v katerem so na silvestrovo noč 2015 tisoči mladih moških iz prevladujoče islamskih držav spolno napadali nič hudega sluteče ženske. Somalsko-nizozemsko-ameriška raziskovalka islama Ayaan Hirsi Ali, ki z več fatvami nad seboj živi v nenehni nevarnosti morilskega napada, obtožuje »dawo«, ideološko kampanjo z izgovorom boja za versko svobodo, ki si v resnici prizadeva za uveljavitev šeriatskega prava tudi na Zahodu in še posebno v Evropi ter uničenje institucij svobodne družbe. Raziskovalka vidi dva islama, mehkejšega pred letom 622 in agresivnejšega po njem, in muslimane poziva, naj se oprimejo prvega, tako kot se je krščanstvo oprijelo nove zaveze.

Ayaan Hirsi Ali pa je še pred desetletjem razglašala, da islam sploh ni sposoben reformiranja, zato njena učenja najbrž ne bodo naletela na širši odmev med pripadniki najhitreje rastočega verstva sveta. O »razsvetljenem evropskem in demokraciji naklonjenem islamu, ki je vezivo družbe«, pa je na nedavnem nemškem evangeličanskem zborovanju govoril tudi nemški notranji minister Thomas de Maizière, avtor »desetih zapovedi« za vodilno nemško kulturo. V njih se med drugim zavzema za odkrivanje obraza in rokovanje, zavedanje nemške zgodovine in še posebno odgovornosti za obstoj Izraela, priznavanje krščanskega vpliva na vso družbo, zaščito manjšin in strpnost do različnih načinov življenja, pripadnost Zahodu, povezave z ZDA in Evropo. »Razsvetljeni domoljub ljubi svojo državo, a ne sovraži drugih,« poziva vidni krščanski demokrat, čeprav je manj kot šest odstotkov vsega nemškega prebivalstva muslimanske vere, večina od njih turškega rodu.

Liberalna mošeja v Berlinu

Ena osrednjih zgodovinskih izkušenj Nemčije in vse Evrope je bila tudi tridesetletna vojna iz sedemnajstega stoletja, med katero si je reformacija Martina Luthra šele za ceno grozljivega števila žrtev in splošnega uničenja pribojevala pravico do obstoja, nemška evangeličanska cerkev pa zdaj poskuša pomagati reformam naklonjenemu islamu. V prostorih ene njenih berlinskih cerkva so v petek odprli liberalno mošejo, v kateri lahko ženske in moški molijo skupaj in si ni treba nikomur pokrivati glave, dobrodošli pa so vse islamske ločine od sunitov do šiitov in ljudje vseh spolnih usmerjenosti. Ustanoviteljica Seyran Ateş, odvetnica in borka za ženske pravice turškega rodu, je v svoji mošeji tudi imamka in tudi druga pomembna opravila so enako dostopna ženskam in moškim.

Mošeja Ibn Rušd–Goethe, imenovana po andaluzijsko-arabskemu filozofu in zdravniku iz dvanajstega stoletja ter nemškem literarnem velikanu, vsaj začasno leži v berlinskem okraju Moabit, kjer so februarja zaradi obiskov tunizijskega terorista Anisa Amrija prepovedali mošejo Fussilet 33. Amri je decembra lani z ukradenim tovornjakom zapeljal na berlinsko božično tržnico in ubil dvanajst ljudi ter številne ranil, od tedaj pa se proti radikalnemu razumevanju islama vse aktivneje bojuje tudi nemška država. Prepovedali so že poroke mladoletnih oseb in burke za državne uradnice, a so govorniki na sobotnih demonstracijah v Kölnu opozarjali, da bi morala nemška država bolj ukrepati tudi proti nasilju nad muslimani.