Manj čedni obrazi Nemčije

Nekaterim vzhodnonemškim deželam očitajo velike napake v zaporih in preiskavah zločinov.

Objavljeno
19. oktober 2016 20.23
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Odbora za notranje­ zadeve in pravosodje­ nemškega­ parlamenta sta v sredo­ vzela­ pod drobnogled samomor­ sirskega begunca­ v leipziškem zaporu, potem ko so v njegovem stanovanju­ ­našli eksploziv in namige na teroristično akcijo na enem od berlinskih letališč. Vzhodno Nemčijo­ pretresajo tudi očitki zaradi dvomljivega preiskovanja umorov neonacistične NSU, potem ko so našli DNK enega­ od morilcev priseljencev in policistke na predmetih blizu posmrtnih ostankov leta 2001 ­izginule deklice Peggy.

Kaj se dogaja s Saško, so se spraševali mnogi, ko se je v deželi protitujske in protiislamske Pegide v zaporu obesil dvaindvajsetletni domnevni sirski terorist Džaber al Bakr. Njegov brat iz Sirije je zatrdil, da se je al Bakr radikaliziral v Nemčiji, ter zagrozil, da se bo tudi sam kot begunec odpravil na pot in se maščeval trem Sircem, ki so ga zvezali in predali policiji. O treh mladeničih ni več sledu, saj se lahko upravičeno bojijo drugih teroristov Islamske države.

Kaj se dogaja s Turingijo, se zdaj sprašujejo o še eni vzhodnonemški deželi z dvomljivim seznamom napak pri preiskavi v tem primeru neonacističnih zločinov. Proces proti Beate Zschäpe, edini preživeli­ članici morilske trojke Nacionalsocialističnega podzemlja (NSU), zaradi večine žrtev na Bavarskem sicer že tri leta poteka v Münchnu, čeprav so obtoženka in njena kamerada Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt, ki sta novembra 2011 po desetletni zločinski orgiji končala življenje z umorom in samomorom po ponesrečenem ropu, izvirali iz Jene. Po odkritju eksploziva v njihovi­ najeti garaži so živeli v ilegali v saškem Zwickauu, kjer je – zdaj pa res najbrž po naključju – zbiral eksploziv domnevni sirski ­terorist.

Popustljive oblasti

Oblastem nekaterih vzhodnonemških dežel ne glede na politično usmerjenost že dolgo očitajo mižanje na eno oko ob skrb zbujajočem družbenem razvoju po koncu enopartijske diktature, ki je pometla pod preprogo vsa družbena zla, od nacizma do sovraštva do tujcev, ali jih, bolje povedano, pripisala zahodnim Nemcem. Precej neonacizma­ je tudi na zahodu države, a ga je nesorazmerno veliko na vzhodu, kar vsaj delno pojasnjuje ogorčena protitujska gibanja še pred lanskim begunskim navalom ljudi druge vere in običajev. V vzhodnonemških deželah je priseljencev še vedno precej manj kot drugje, tiste, ki so prišli, pa so marsikje sprejeli zelo sovražno.

Odkar so na Saškem razkrili domnevnega islamskega terorista, bo tega morda še več. Zaradi amaterske obravnave al Bakra, ki mu zaporni psihologi niso pripisali samomorilskih nagnjenj, si je domnevni terorist okoli vratu zavezal lastno srajco in se obesil. V grob je odnesel tudi informacije o sodelovanju z Islamsko državo in drugimi teroristi.

Blizu posmrtnih ostankov leta 2001 izginule deklice Peggy ­Knobloch so zdaj odkrili sledi morilskega neonacista, ki je s pajdašem skoraj desetletje hladnokrvno ubijal priseljence. Ubil je tudi policistko ter z eksplozivom ranil številne druge ljudi. Obstaja majhna možnost, da so v laboratorijih pomešali sledi, toda opazovalci morilski NSU vse bolj pripisujejo še nepojasnjene umore otrok. Na to kažejo tudi nekatera druga znamenja, ki jim pre­i­skovalci morda niso dovolj sledili.

Obtožena Beate Zschäpe je po smrti prijateljev in ljubimcev razstrelila njihovo stanovanje v ­Zwickauu, a so na računalniku odkrili otroško pornografijo, v avtodomu, v katerem sta se po ponesrečenem ropu v Eisenachu ubila Uwe Böhnhardt in Uwe Mundlos, pa našli otroška oblačila in igrače. Morilca sta ubijala po Nemčiji in na Bavarskem, kjer je izginila deklica Peggy. Njene posmrtne ostanke so poleti našli v sosednji Turingiji, na koščku odeje, ki so jo odkrili v bližini, pa so po poročanju tednika Spiegel našli DNK člana Nacionalsocialističnega podzemlja.

Poročilo ameriških obveščevalnih služb

Stiki med turinško neonacistično in pedofilsko sceno so znani od devetdesetih let minulega stoletja. Uweja Böhnhardta so že povezali s smrtjo devetletnega Bernda Beckmanna, ki so ga poleti leta 1993 našli na obali reke Saale. Ladijski motor, ki so ga našli v bližini, je privedel preiskovalce do neonacista Enrica T., ta pa je obtožil Böhnhardta. Čeprav morilca vsaj doslej še niso našli, so prenehali preiskovanje, dokler ni naključni gobar letos poleti le 15 kilometrov stran našel Peggyjinih posmrtnih ostankov. Enrica T. so medtem preiskovali zaradi suma, da je morilcem NSU priskrbel pištolo, pedofilske povezave z NSU pa nakazuje tudi vidna turinška neonacistična osebnost Tino Brandt, ki zaradi 66 posilstev otrok in mladih preživlja 5,5-letno zaporno kazen. Prav Brandt naj bi Böhnhardtu, Mundlosu in Beate Zschäpe pomagal v ilegalo.

Brandt je bil tudi obveščevalec turinške službe za zaščito ustave, s čimer ne prenehajo dvomljive neonacistične obveščevalne povezave.­ Med umorom mladega lastnika spletne kavarne Halita Yozgata je bil leta 2006 v prostoru tudi tedanji sodelavec hessenskega urada za zaščito ustave Andreas Temme, imenovan »mali Adolf«. Še več, sojenje Beate Zschäpe spremljajo številna »naključna« uničenja materialov in s tem povezanih sumov, da je v ozadju še nekaj več.

Tako kot so med ubijanjem priseljencev brez dokazov domnevali, da so to medsebojni obračuni v turški priseljenski skupnosti, tudi preiskavo umorov in drugih zločinov NSU zaznamuje nenavadna nemarnost. Na otroških oblačilih in igračah, ki so jih pred petimi leti našli v napol pogorelem avtodomu poleg trupel Mundlosa in Böhnhardta, do danes niso opravili preiskav DNA.

Če govorimo o spornih preiskavah, menda celo domnevnih terorističnih načrtov sirskega begunca niso odkrili sami. Nemškim medijem naj bi poročale o njih ameriške obveščevalne službe, ki so prisluškovale al Bakrovim telefonskim pogovorom.