Manj schengna, več vračanja migrantov

Grčija naj bi si na vse kriplje prizadevala končati kaos pri upravljanju zunanje meje.

Wed, 03.02.2016, 22:02

Bruselj – Po stari celini se sicer­ zaostrujejo ukrepi in retorika, povezana z begunsko krizo, a v EU se nadaljuje agonija v upanju na odrešitev iz grožnje zloma schengenskega sistema.

Statistični podatki kažejo, da je pred Evropo dramatično obdobje. Kljub mrazu in nemirnemu morju je po podatkih mednarodne organizacije za migracije (IOM) januarja prišlo iz Turčije na Egejske otoke 62.193 beguncev in migrantov. Približno 91 odstotkov je bilo Sircev, Afganistancev in Iračanov. Lani januarja jih je bilo le 1472. Če se bodo gibanja nadaljevala, bi število prihodov utegnilo preseči skupno lansko številko (847.084). Po podatkih IOM je januarja na vzhodni sredozemski poti utonilo 272 ljudi.

Ohromljene Atene

Grčija z omejenimi administrativnimi in drugimi zmogljivostmi ni kos obveznostim pri upravljanju zunanje meje. Nenapovedana bruseljska inšpekcija je novembra odkrila resne pomanjkljivosti. Grčiji primanjkuje informacijske opreme, slabe internetne povezave pogosto ne dopuščajo učinkovitega dela. Begunci se lahko ne glede na drugačna pravila odpravijo naprej, preden so registrirani. Vzpostavljanje centrov za registracijo prebežnikov (hot spots) je že tako splošno znana šibka točka.

Zaradi tega je bil sprožen postopek v okviru schengenskega zakonika. Grčija bo imela tri mesece časa za odpravo pomanjkljivosti. Če ne bo uspeha, lahko notranji ministri EU eni ali več članicam schengna priporočijo nadzor na notranjih mejah, ki lahko traja šest mesecev in se lahko podaljšuje do dveh let. Ker Grčija nima kopenske meje z nobeno drugo članico schengenskega območja, bi sama občutila le zmerne posledice. Po drugi strani bi odločitev lahko razširila manevrski prostor drugim članicam, denimo Avstriji na meji s Slovenijo, pri podaljševanju ­nadzora na mejah.

Bruselj pričakuje od Aten boljšo registracijo beguncev, odvzemanje prstnih odtisov in varnostno preverjanje potnih listin v evropskih bazah podatkov. Grčijo poziva k vzpostavitvi sistema nadzora, ki bo pokrival celotno morsko mejo s Turčijo. Tako naj bi odkrili vse ladje, tudi manjše čolne, ki prihajajo v Grčijo. Atene naj bi zagotovile zmogljivosti za nastanitev beguncev med postopkom registracije. Od Grčije zahtevajo, »naj takoj začne postopke vračanja neregularnih migrantov, ki ne prosijo za azil in ne potrebujejo mednarodne zaščite«.

Brez grexita

Predsednik evropske komisije ­Jean-Claude Juncker je pred evropskimi parlamentarci ocenil, da v ozadju ocenjevanja izpolnjevanja schengenskih pravil ni želja po kaznovanju, marveč iskanje ukrepov za hitro odpravo pomanjkljivosti. Grčije naj ne bi osamili ali ožigosali. »Če nisem hotel načrtovati grexita iz evrskega območja, nočem načrtovati niti grexita iz schengna,« je povedal. Schengen bodo po njegovih besedah reševali z uporabo vseh njegovih pravil. Grčiji da je zagotovljena Frontexova pomoč tako v Egejskem morju kot na meji z Makedonijo.

Verodostojnost azilnega sistema EU že več let načenja neučinkovitost pri vračanju gospodarskih migrantov. Zato je po Junckerjevih besedah treba okrepiti prizadevanja za vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito. Dokler sporazum med EU o vračanju neregularnih migrantov med EU in Turčijo ne bo začel veljati, naj bi Bruselj pospeševal vračanje v okviru dvostranskega sporazuma med Atenami in Ankaro. V Junckerjevih očeh je politika vračanja »bistven element za vrnitev zaupanja državljanov v naše upravljanje ­begunske krize«.

V Atenah, kjer se čedalje bolj zavedajo dramatičnosti položaja, načrtujejo izredne ukrepe. Po poročanju Katimerinija bo nadzor nad koordinacijo upravljanja migracij prevzelo obrambno ministrstvo. To naj bi zagotovilo večjo učinkovitost pri prevozih prebežnikov z otokov na celino in njihovo boljšo preskrbo. Poleg tega bi hitreje izpolnilo zavezo o vzpostavitvi petih centrov za registracijo beguncev na otokih. Pri Solunu in Atenah bodo vzpostavili dva centra za namestitev beguncev (do tri dni), od koder naj bi bili razmeščeni po Evropi.

V predsedujoči EU Nizozemski potekajo priprave na alternativno rešitev, po kateri bi Turčiji ponudili neposredno preselitev do 250.000 beguncev, ki so se zatekli na njeno ozemlje. V zameno bi Turčija morala sprejeti nazaj prebežnike, ki bi z njene obale prišli na grške otoke. Skratka: če bo Turčija ustavila priliv v Grčijo, bi se lahko začelo veliko preseljevanje beguncev z njenega ozemlja po Evropi. Predvidoma bi v takem preseljevanju sodelovalo le nekaj članic. Turčija, v kateri je več kot 2 milijona beguncev, bi bila ­razbremenjena.

EU pričakuje od Ankare, da bo izpolnila zaveze o ukrepih v boju s tihotapskimi tolpami. Tudi Unija počasi izpolnjuje obljube. Rešila se je blokade Italije, ki je dolgo imela zadržke (ni pojasnila, kaj je v ozadju) do sodelovanja v shemi s 3 milijardami evrov za pomoč beguncem na turških tleh. Več evropske pomoči si lahko obetata tudi Jordanija in Libanon, ki imata največ beguncev na prebivalca na svetu. Cilj EU je, da bi čim več beguncev ostalo blizu domovine. Tako bi se po končani vojni laže in hitreje vrnili domov.

Prijavi sovražni govor