Tiskane izdaje
Madrid − Španija, kot kaže, ne bo potolkla belgijskega rekorda 541 dni brezvladja. Po odločitvi socialistov, da ne bodo stali na poti manjšinski vladi pod vodstvom tradicionalnih nasprotnikov iz Ljudske stranke, lahko le še veliko presenečenje Marianu Rajoyju prepreči, da bi znova postal premier.
Španski kralj Filip VI. je z voditelji političnih strank danes začel pogovore o oblikovanju nove vlade. Z najverjetnejšim mandatarjem Rajoyjem se bo sestal jutri. Če ga bo ta prepričal, da ima dovolj podpore, ga bo kralj morda že zvečer imenoval za premierskega kandidata in ga pozval, naj naredi konec skoraj deset mesecev trajajočemu brezvladju. Predsednica parlamenta Ana Pastor bo nato sklicala zahtevana dva kroga parlamentarnih razprav, katerim bosta lahko sledili glasovanji o zaupnici.
V prvem krogu glasovanja, ki bo najverjetneje v četrtek ali petek, bi Rajoy za potrditev potreboval absolutno večino oziroma 176 glasov. Teh po pričakovanjih ne bo dobil. Vodja Ljudske stranke ima namreč zagotovljeno le podporo 170 poslancev − 137 iz svoje stranke PP, 32 glasov liberalne stranke Ciudedanos in glas majhne Kanarske koalicije. Drugo glasovanje bo 48 ur pozneje, torej v soboto ali nedeljo, vsekakor pa, skladno z ustavno časovnico, pred 31. oktobrom. V drugem krogu glasovanja mora Rajoy zbrati zgolj navadno večino glasov, ki pa jo ima ob abstinenci socialistov tako rekoč že v žepu. Če ne bo velikega presenečenja, bo Rajoy v tednu dni potrjen za predsednika vlade.
To pričakuje tudi vodja madridskega urada Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) Francisco de Borja Lasheras. Kot je dejal v pogovoru za Delo, bo drugemu glasovanju skoraj gotovo sledilo oblikovanje vlade, vendar pa stabilnejše politike kljub temu ne pričakuje. Po njegovih besedah gre za taktičen in začasen sporazum, ki bo Rajoyju omogočil vladanje, hkrati pa njegovo vlado postavil pod drobnogled ostalih strank. Socialisti in stranka Podemos bodo najverjetneje zavzeli stališče opozicije, medtem ko bo liberalni Ciudedanos ostal na sredini.
Izgubljeno leto
Španija je brez delujoče vlade že vse od decembrskih in junijskih volitev, ki so na političnem odru tako premešale karte, da nobena od tradicionalnih strank, nevajenih sestavljanja koalicij, ni mogla oblikovati vlade. Novinki na političnem prizorišču, Podemos in Ciudedanos, sta namreč Ljudski stranki in socialistom skupaj odvzeli skoraj tretjino parlamentarnih sedežev. »Na nacionalni ravni smo priča prestrukturiranju strankarskega sistema. Stare stranke so na udaru, vendar pa so zelo odporne, nove stranke pa so močne, a ne dovolj, da bi lahko povsem izzvale sistem ali vladale same,« pravi de Borja Lasheras.
Z iztekanjem oktobra, do konca katerega mora biti potrjena nova vlada, se je nevarno približevala celo možnost še enih, že tretjih volitev v letu dni, a so socialisti naposled pritisnili na zavoro. Sklenili so, da bodo Rajoyju omogočili vladanje in se na glasovanju o zaupnici vzdrževali ter tako omogočili oblikovanje manjšinske vlade. Rajoy je njihovo odločitev že pozdravil. »Če obstaja politična volja, ima lahko Španija veliko prihodnost,« je dodal.
Rajoyjevo manjšinsko vlado sicer v prihodnje čaka veliko dela. Ne le, da bo morala sodelovati s sovražno nastrojenim in globoko polariziranim parlamentom, nadomestiti bo morala tudi izgubljeni čas. Začasna vlada, ki zadnjih deset mesecev vodi državo, ima namreč močno omejene pristojnosti in lahko skrbi le za vsakodnevne zadeve. Tako so ves ta čas po besedah našega sogovornika mirovale ustavna reforma, zunanja politika in gospodarske reforme. »Mnogi strokovnjaki menijo, da smo zaradi strankarskega pričkanja in pomanjkanja vlade izgubili leto dni. Vprašanje pa je, ali je to oklestilo tudi apetit za reforme in pomladitev celotnega španskega sistema,« zaključuje de Borja Lasheras.
