Tiskane izdaje
London – Britanska premierka je razkrila pogajalska izhodišča, na podlagi katerih je jasno, da Združeno kraljestvo po uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe ne bo poskušalo ohraniti najpomembnejših elementov članstva v EU, niti članstva v skupnem trgu.
Namesto tega je Theresa May napovedala, da bo njena vlada poskušala z evropskimi zaveznicami zgraditi novo, enakovredno partnerstvo, pri tem pa opozorila, da je konstruktiven pristop k pogajanjem, ki se bodo lahko začela, ko bo London sprožil 50. člen, v interesu obeh vpletenih strani.
Z razkritjem načrtov je končala mesece ugibanj o tem, kako bi izid glasovanja o britanskem izstopu iz EU utegnil izgledati v praksi. Referendum, kot že ves čas poudarjajo nasprotniki brexita, ni dal povsem jasnega odgovora na to, ali bi izstop države iz Unije pomenil tudi izstop s skupnega trga. Ministrska predsednica je prepričana, da bi obstanek na njem pomenil, da bi bilo Združeno kraljestvo še naprej obvezano upoštevati evropsko zakonodajo. V praksi bi to pomenilo, da ne bi izstopilo iz EU. Britanska vlada bo zato v pogajanjih s sedemindvajseterico poskušala doseči ambiciozen prostotrgovinski sporazum, "z največjim možnim dostopom do skupnega trga". Če to ne bo mogoče, bo po dveh letih pogajanj vseeno izstopila iz EU.
Parlament s končno besedo
Theresa May je med prioritete uvrstila sprejetje prehodnega dogovora, ki bi postopoma odpravil posamezne elemente britanskega članstva. Ta bi preprečil morebitne težave in bi bil po mnenju Londona v interesu obeh strani, a ne bi smel trajati v nedogled. Enako velja za hiter dogovor o zagotavljanju pravic evropskih (in britanskih) državljanov, ki živijo na različnih straneh Rokavskega preliva.
Premierka je s svojim govorom v precejšnji meri izpolnila pričakovanja tistih, ki so od njene vlade zahtevali več jasnosti glede načrtov v zvezi brexitom. Obljubila je, da bo britanski parlament imel besedo pri potrjevanju končnega dogovora z EU. Prvi odzivi na njene besede iz EU so bili pozitivni, največ nejevolje pa je bilo začutiti med zagovorniki obstanka Britanije na skupnem trgu.
Upoštevanje razlik
Britanska premierka je s svojim govorom želela evropskim državam pokazati pripravljenost za sklenitev novega partnerstva, ki bo upoštevalo razlike med Unijo in Združenim kraljestvom. Toda hkrati je dala vedeti, da dogovor za vsako ceno ni njena ambicija.
"Nekateri glasovi [iz EU] pozivajo h kaznovanju Britanije, v prepričanju, da bi s tem preprečili morebitne izstope drugih držav. Toda to bi bilo dejanje, s katerimi bi si evropske države povzročile ogromno škodo," je posvarila Theresa May. "Prijatelji tega ne bi storili." Združeno kraljestvo si želi ostati dober prijatelj in sosed, z evropskimi državami si še naprej deli mnoge skupne vrednote. Kljub temu da ne bo več članica, sedemindvajseterici po premierkinih besedah v prihodnosti želi le najboljše. Kot je prejšnji teden med obiskom v Ljubljani poudaril britanski zunanji minister Boris Johnson, je v interesu Združenega kraljestva, da EU tudi po brexitu ostane močna. Theresa May ni pustila nobenega dvoma, da je temu res tako.
Velika pričakovanja
Njen govor je temeljil na prepričanju, da lahko obe strani s pogajanji oblikujeta nov, pozitiven odnos, in na zavedanju, da se bodo mnoge stvari morale spremeniti. Britanija si ne želi biti več del skupnega trga, a vseeno želi z EU skleniti ambiciozen prostotrgovinski dogovor. Za dostop do skupnega trga je pripravljena plačati simbolično vsoto, pripravljena je razmisliti tudi o delnem članstvu v carinski uniji, če bi to pomenilo brezcarinsko trgovanje z državami iz EU ter možnost enostranskega sklepanje prostotrgovinskih dogovorov s tretjimi državami.
Toda v nobenem primeru to ne pomeni, da je politično vodstvo Združenega kraljestva pripravljeno sprejeti karkšen koli dogovor, za kakršno koli ceno. Theresa May o tem ni želela pustiti nobenega dvoma - in ga tudi ni. Namignila je, da bi se lahko država, v primeru, da EU z njo ne bi želela skleniti prostotrgovinskega dogovora, odločila za spremembo obstoječega ekonomskega modela in močno znižala davke za podjetja, s čimer bi privabila več investicij, po vsej verjetnosti tudi tiste, ki bi v nasprotnem primeru končale v kateri od držav članic Unije. Britanija bi efektivno postala davčna oaza, neposredno pred vrati EU.
Olajšanje in skrb
Tudi če jim niso bila najbolj všeč opozorila, ki jih je izrekla Theresa May, so evropski politiki v večini primerov izrazili zadovoljstvo, da je London končno objavil podrobnosti svojih načrtov v zvezi s prihajajočimi pogajanji. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je v precej diplomatskem pozivu pozdravil želje britanske premierke, da z EU zgradi konstruktivno partnerstvo, temelječe na prijateljstvu. Predsednik sveta EU Donald Tusk je na twitterju zapisal, da premierkin govor kaže, kako britanska vlada postaja bolj realistična. "Unija je enotna in pripravljena na začetek pogajanj po uveljavitvi 50. člena," je dodal.
Michel Barnier, glavni pogajalec evropske komisije za brexit, je medtem sporočil, da bo premierkina želja po sklenitvi prehodnega dogovora z Združenim kraljestvom prioreta za sedemindvajseterico. Poljski in češki politiki so premierkin govor označili za "precej ambiciozen", a se vseeno strinjali, da je treba čim prej rešiti vprašanje spoštovanja pravic evropskih državljanov, živečih v Združenem kraljestvu, in Britancev, ki živijo v različnih članicah EU. Nekateri so bili v svojih odzivih manj diplomatski. Alain Lamassoure, evropski poslanec Ljudske stranke in eden od avtorjev lizbonske pogodbe, je govor označil za "nepojemljiv", odločitev o izstopu s skupnega trga pa proglasil za "ekonomski samomor".
Škotske grožnje z referendumom
Nič manj ostro se niso na premierkina pojasnila in opozorila odzvali znotraj britanske opozicije. Vodja laburistov Jeremy Corbyn jih je opisal kot "pogajalsko grožnjo, namenjeno EU, a dejansko usmerjeno proti britanskim službam, javnim storitvam in življenjskemu standardu". Slabo so jih sprejeli v drugih strankah, kjer so konservativce obtožili delovanja v nasprotju z željami volivcev in prerokoračitve mandata. Prvakinja škotskih nacionalistov Nicola Sturgeon, ki še vedno vztrjajajo pri tem, da bi Združeno kraljestvo moralo ostati del skupnega trga, je opozorila, da vladna pogajalska izhodišča povečujejo verjetnost novega škotskega referenduma o odcepitvi. Še najbolj prizanesljivi do Mayeve so bili v evrofobični stranki britanske neodvisnosti UKIP, kjer so dejali, da so jim bili nekateri deli njenega govora zelo blizu.
