Med evropskimi rešitvami in zapiranji meja

Kdo bo prevladal v času, ko se nemško gospodarstvo boji za schengen, prebivalstvo pa je strah priseljevanja?

Thu, 25.02.2016, 10:00

Berlin – Z iskanjem evropskih rešitev za begunsko krizo kanclerka Angela Merkel spet pridobiva naklonjenost Nemcev, tik pred pomembnimi deželnimi volitvami pa se krepijo tudi zagovorniki zapiranja meja. Kdo bo prevladal v času, ko se nemško gospodarstvo boji za schengenski prostor, prebivalstvo pa je strah nenadzorovanega priseljevanja?

Najnovejša raziskava javnega mnenja, objavljena v reviji Stern in radioteleviziji RTL, kaže, da bi krščanskodemokratsko prvakinjo Angelo Merkel še vedno volilo 48 odstotkov Nemcev. S komaj 35 odstotki pa tik pred pomembnimi deželnimi volitvami v Baden Württembergu, Porenju Pfalškem in Saški Anhalt manj pridobiva njena CDU, takojšnji omejitvi priseljevanja naklonjena Alternativa za Nemčijo pa bi presegla deset odstotkov. V stranki Frauke Petry in Alexandra Gaulanda soglašajo z Avstrijo in tistimi državami Zahodnega Balkana, ki so na Dunaju brez povabila Nemčiji zagovarjale zapiranje državnih meja.

Veliko slabše kot CDU gre na raziskavah javnega mnenja njihovi socialdemokratski vladni partnerki, za katero se mnogi že sprašujejo, ali si sploh še zasluži naziv ljudske stranke. Najbolj vznemirjeni socialdemokrati spet dvomijo v modrost vladne povezave z Merklovo, drugi pa še naprej verjamejo, da sedijo v istem čolnu na močno nemirnih vodah, saj se zaradi beguncev odloča o vprašanjih, ki lahko do neprepoznavnosti spremenijo Nemčijo in Evropo.

Turški drugi steber

Kölnsko sodišče je ta teden na pol leta pogojno in sto evrov denarne kazni obsodilo 23-letnega Maročana, ki so ga spoznali krivega kraje prenosnega telefona med silvestrskimi razgrajanji v porenskem velemestu. Obtoženi je dejanje priznal in se zanj opravičil, a morda le zato, ker so ga dobili s prsti v medu: žrtev ga je namreč uspela ujeti in na pomoč so ji priskočili policisti. Kaj pa bo z vsemi tistimi, ki so grobo spolno nadlegovali neštete ženske in zraven kradli, a jim bo težje dokazati eno ali drugo? Tudi zaradi takšnih incidentov kanclerka poleg evropskih rešitev zahteva znatno zmanjšanje že obstoječega števila beguncev v državi in v nemškem zunanjem ministrstvu so se pritožili pri tistih magrebskih, afriških in azijskih državah, ki svojih državljanov nočejo nazaj. Med sedemnajstimi je tudi Maroko, iz katerega prihaja prvi silvestrski obsojenec, pa čeprav tako kot v Alžiriji in Tuniziji tudi v tej magrebski državi ne divja vojna.

Drugi steber kanclerkine begunske politike je Turčija, ki jo je kanclerkin šef kabineta in minister za posebne naloge Peter Altmaier v nedavnem časopisnem intervjuju še posebej pohvalil zaradi sprejemanja milijonov sirskih beguncev. Za Altmaierja je Turčija celo bolj evropska od številnih članic EU in po njegovem prepričanju v Ankari vlada velika pripravljenost za reševanje begunske krize skupaj z Evropo. Predpogoj za to pa je turški obračun s tihotapci ljudi. Kanclerka si želi, da bi begunci našli primerno zatočišče v bližini svojih domovin in svoje kulture ter je za to skupaj z evropskimi in svetovnimi partnerji pripravljena seči globoko v žep.

A bo morala zelo paziti, da se zahtevni projekt ne bo ponesrečil. Včasih je videti, da turškega premiera Recepa Tayyipa Erdoğana bolj kot begunski naval v Evropo zanima obračun s sirskimi in iraškimi Kurdi, mnoge analitike pa skrbijo tudi velike napetosti med Turčijo in Rusijo. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je v izjavi za nemški Der Spiegel Ankaro opozoril, da lahko na pomoč svojih zaveznic računa le v primeru jasnega napada nanjo.

Nemško kanclerko pa morajo skrbeti tudi domača dogajanja. V sredo je o sovražnosti do migrantov v vzhodni deželi Saška razpravljal celo bundestag, potem ko so lani v deželi, v kateri živi vsak dvajseti državljan Nemčije, izvedli vsako osmo do tujcev sovražno dejanje, konec minulega tedna pa so tam množice ustrahovale avtobus z begunci in kot domnevajo, so neznanci so podtaknili požar na streho zatočišča zanje. Zato pa tisti, ki so še posebej nastrojeni proti migrantom, ne najdejo vedno podpore pri svojih najbližjih, vsaj hčerki podpredsednika Alternative za Nemčijo Alexandra Gaulanda so zahteve svojega očeta za zaprtje meja »grozljive«. 33-letna evangeličanska pastorka je k sebi vzela begunca iz Eritreje.

Strahovi preteklosti

Kaj vse begunska kriza postavlja na kocko, je razvidno tudi iz opozorila nekdanjega svetovalca francoskega predsednika Jacquesa Attalija, da se lahko ob morebitnem propadu evropskih rešitev bojimo celo – nove vojne med Nemčijo in Francijo. »Prepričan sem: če bo šlo tako naprej, bo pred koncem stoletja izbruhnila nova francosko-nemška vojna!« Zaradi francoskih načrtov izpraznitve divjega taborišča za begunce v Calaisu je tudi Belgija poostrila nadzor nad svojimi mejami. Takšni ukrepi pa lahko nemški kanclerki celo pomagajo, čeprav Nemčije niso povabili na Dunaj, a le, če bo poskrbela tudi za geostrateške rešitve begunske krize. Če ji kaj pomaga, njeno begunsko politiko hvali vsaj Microsoftov Bill Gates: »Zagotoviti, da begunci dobijo dobro oskrbo, pa to vseeno ne razkolje družbe, je zapleteno iskanje ravnotežja.« Ameriški izumitelj in človekoljub v begunski krizi poziva k več kreativnosti, še posebej v sirski okolici.

Prijavi sovražni govor