Mentaliteta egoizma v bitki proti terorju

Nova odkritja v preiskavi, neprijetne napake v Belgiji, notranji ministri EU spet za več sodelovanja.

Thu, 24.03.2016, 21:00

Bruselj – Naša država in naše ljudstvo sta bila zadeta v srce, je na osrednjem žalovanju z minuto molka pred parlamentom povedal belgijski premier Charles Michel. »Mislimo na otroke, ki so izgubile svoje matere in očete. Na družine, ki še vedno ne vedo, kaj je z njihovimi najbližjimi.«

Dva dni po terorističnih napadih na podzemno železnico in letališče Zaventem je bilo v Bruslju več normalnosti. Na cestah je bilo več ljudi, šole so se napolnile, pred šolarji so dvotedenske velikonočne počitnice. V preiskavi prihaja na dan več podrobnosti, tudi neprijetnih za oblast. Iščejo še novo osebo, neznanega petega osumljenca. Na posnetkih se vidi, da je bil torek dopoldne v podzemni železnici z veliko torbo, pogovarjal se je z napadalcem Khalidom El Bakraouijem. Niti identiteta tretjega, neuspešnega napadalca z letališča (moškega s klobukom), ki je zbežal, še ni znana.

Vse bolj očitne napake

Premier Michel obljublja, da bo »vlada naredila vse v njeni moči in popolnoma razjasnila napade. Noben storilec ne sme ostati nekaznovan.« Čedalje bolj očitne postajajo napake. Najbolj kočljivo je vprašanje Ibrahima El Bakraouija, ki se je razstrelil na letališču. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sporočil, da so starejšega od bratov El Bakraoui junija lani prijeli na meji Sirijo, obvestili belgijsko veleposlaništvo o terorističnem tveganju in ga poslali na Nizozemsko. Od takrat je bil na prostosti.

V Belgiji odgovarjajo, da niso imeli informacij o njegovih povezavah s terorizmom. Za njih je bil klasičen kriminalec. Leta 2010 je bil obsojen na devet let zapora. Med ropom je s kalašnikovko streljal na policiste. Po štirih letih prestane kazni je bil pogojno izpuščen. Belgijski organi so tarča kritik, ker El Bakraouija niso spet zaprli, saj da je s potjo v Turčijo kršil pogoje izpusta. Notranji minister Jan Jambon in pravosodni minister Koen Geens sta ponudila odstop. Premier Michel ga ni sprejel, češ da mora vlada ostati enotna.

Zaradi vpletenih teroristov, predvsem Najima Laachraouia, ki je drugi identificirani napadalec z letališča, ni več dvomov o povezavi z napadi v Parizu 13. novembra lani. Pred tednom dni v bruseljskem Molenbeeku aretirani Salah Abdeslam, ki je imel v pariških napadih vsaj logistično in organizacijsko vlogo, po trditvah njegovega odvetnika Svena Maryja z bruseljskimi napadi ni bil seznanjen. Francoski državljan Abdeslam, ki je živel v Bruslju, si po novem želi, da bi ga čim prej izročili Franciji. Odvetnik je konec prejšnjega tedna še govoril, da je Abdeslam proti izročitvi. Glede ozadja in poteka napadov je veliko ugibanj, ki niso bili potrjena. Po enem od njih so bili napadi izpeljani hitreje, kot so napadalci načrtovali, saj so se bali, da bo Abdeslam za zapahi »spregovoril«. Dnevnik La Dernière Heure je poročal, da je bil veliki načrt bratov El Bakraoui napad na eno od belgijskih jedrskih elektrarn. To, da Ibrahim El Bakraoui po lanskem turškem obvestilu ni bil pod nadzorom, je eno od znamenj težav v zapletenem belgijskem sistemu, ki imajo negativen učinek na varnostne razmere.

Za zbiranje podatkov o letalskih potnikih

Kako se odzvati na nove napade in izpolniti cilje o boljšem sodelovanju znotraj EU? Temu so se posvetili notranji in pravosodni ministri Unije, ki so se zbrali na izrednem zasedanju v Bruslju. Vsaj javno ni nihče kritiziral belgijskih varnostnih organov. Drug za drugim so pozivali evropski parlament, naj potrdi direktivo o podatkih o letalskih potnikih. Z njo bruseljskih napadov ne bi preprečili, a direktiva ima v bitki proti terorju simbolično vlogo.

To zbiranje podatkov je za kritike posebno kočljivo z vidika varovanje zasebnosti. Po drugi strani so napadi še ena priložnost za vse, ki pravijo, da bi se EU na področju varnosti morala zresniti. Zlasti iz Francije prihajajo zahteve, da bi v Evropi morali skleniti varnostni pakt, ki bi bil nagrajen še z evropsko obrambo. Francoski premier Manuel Valls je med obiskom v Bruslju po napadih pozval članice Unije k velikim naložbam v varnostne sisteme. Notranji ministri so pozvali k sistematičnemu nadzoru na schengenskih mejah in hitremu dostopu do digitalnih podatkov.

Strinjajo se, da bi morali Europol okrepiti, 1. januarja je začel delovati protiteroristični center. Glavna težava ostaja, da članice pri izmenjavi kočljivih informacij solirajo in jih raje obdržijo zase. »Številni želijo le jemati in nič dati. To mentaliteto moramo spremeniti,« je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maizière. Kljub temu je zadovoljen, ker so se v zadnjem letu dni stvari le začele premikati na bolje. Tako je bilo Europolu posredovanih petkrat več podatkov.

Težava je še to, da se v EU podatki o potovanjih, migracijah in varnosti zbirajo ločeno in niso povezani. Poleg tega se številni predlogi, ki so prišli na mizo po lanskih napadih v Parizu, spet v predalih. »Članice in evropski parlament morajo ukrepati hitreje,« je povedal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Komisija je, denimo, že pripravila predloge, s katerimi bi teroristom onemogočila uporabo plačilnih kartic in začela bolje nadzirati dostop do orožja. A evropski birokratski mlini meljejo počasi.

Prijavi sovražni govor