Tiskane izdaje
Berlin - Nemška kanclerka Angela Merkel obtožuje Rusijo destabiliziranja Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, medtem pa skupina nekdanjih vidnih nemških politikov svari pred »potiskanjem Rusije iz Evrope«.
»Moldavija, Gruzija in Ukrajina so tri države naše vzhodne soseščine, ki so z lastno suvereno odločitvijo podpisale pridružitveni sporazum z EU. Tem državam pa težave povzroča Rusija,« je nemška kanclerka povedala za časopis Die Welt. Moldaviji, ki že leta trpi zaradi konflikta v Pridnestrju, so si zelo prizadevali pomagati, a zaman, Gruzija prav tako že leta trpi zaradi »zamrznjenega« konflikta v Južni Osetiji in Abhaziji, Ukrajina pa je morala doživeti rusko aneksijo Krima in spopade na vzhodu države. »Vidimo tudi, da Rusija poskuša vzpostaviti gospodarske in politične odvisnosti v nekaterih državah Zahodnega Balkana.«
Baltskim državam, ki se prav tako počutijo ogrožene, je kanclerka ponovno zagotovila pomoč severnoatlantske vojaške zveze Nato, če bo treba. »Na Baltiku se ne postavlja vprašanje vojne, kljub temu pa za vse članice velja peti člen Natove pogodbe.« Za varovanje teh držav zdaj ustanavljajo vojaške sile za hitro posredovanje in skupno poveljstvo v Szczecinu, pa čeprav sama še naprej verjame, da je lahko rešitev sedanjega spora zgolj diplomatska. Cilj diplomacije pa je lahko le ponovna vzpostavitev temeljnega načela evropske mirovne ureditve v Ukrajini in priznanja ozemeljske integritete držav. Prav tega načela pa po njenem prepričanju Rusija ne upošteva na Krimu, v Lugansku in Donecku.
Skupina uglednih bivših politikov – z nekdanjima socialdemokratskima kanclerjema Helmutom Schmidtom in Gerhardom Schröderjem ter nekdanjim krščanskodemokratskim predsednikom države Romanom Herzogom na čelu – pa medtem poziva proti »potiskanju Rusije iz Evrope«. Po njihovem prepričanju bi bilo to zgodovinsko nespametno in nevarno za mir, sedanjo nemško politiko do Rusije pa je kritiziral že krščanskodemokratski kancler Helmut Kohl. »Rusko kršenje budimpeškega memoranduma o ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine, ki ga je leta 1994 podpisala tudi sama, ne sme ostati brez posledic,« v Die Weltu posredno odgovarja Merklova. V intervjuju je podprla tudi prizadevanja evropske komisije za nadaljevanje strukturnih reform v državah EU kot Francija in Italija.
