S pomikom na desno za novi kanclerski mandat

Angela Merkel v boj za kanclersko palačo vstopa z zaostritvijo begunske politike, a tudi z vztrajanjem pri vrednotah.

Objavljeno
06. december 2016 16.22
GERMANY-POLITICS-PARTY-CDU-CONGRESS
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

»Položaj iz poletja 2015 se ne sme več ponoviti!« Nemška kanclerka Angela Merkel, spet prepričljivo izvoljena na vrh svoje CDU, v še četrti boj za kanclersko palačo vstopa z zaostritvijo begunske politike, a tudi z vztrajanjem pri vrednotah. Strankarski kolegi so ji ploskali enajst minut.

»Naše srce bije za Nemčijo in Evropo!« je na kongresu CDU v Essnu zaključila krščanskodemokratska političarka. »Za to si je vredno prizadevati, za to je vredno navdušiti vsakega posameznika, in za to nastopam jaz.« Sledil je enajstminutni aplavz skoraj tisoč delegatov, ki kaže, kako zelo nemški krščanski demokrati zaupajo svoji prvi političarki, ki je leta 2000 prav v porurskem rudarskem in industrijskem mestu postala generalna sekretarka svoje stranke, preden jo je leta 2005 prvič popeljala na čelo nemške vlade. Zdaj upa, da bo to zmogla še četrtič.

Svet je skrenil s tira

Angela Merkel vrača CDU na politični prostor desno od sredine: v govoru je nasprotovala paralelnim družbam, šariji in popolnemu zakrivanju žensk: prepovedala bi ga povsod, kjer je to pravno mogoče. Vztrajala je, da je treba v skladu z vrednotami krščanstva pomagati upravičenim do azila, vse druge pa poslati domov. Poudarila je bližino bavarski CSU, čeprav se ta še vedno ne zavzema za zgornje meje priseljevanja, a se tudi iz srca zahvalila vsem Nemcem, ki beguncem prostovoljno pomagajo.

Kljub vsem lanskim pretresom tudi letošnje leto ni prineslo več stabilnosti, ugotavlja kanclerka. »Dobrega četrt stoletja po koncu hladne vojne in razpustitvi obeh blokov veliko ljudi čuti, da je svet skrenil s tira.« Vsi bi se morali bojevati proti asimetričnim grožnjam in islamskemu terorizmu, ki grozijo vsemu človeštvu, je ocenila, namesto tega pa Rusija in Iran podpirata brutalnost Asadovega režima do lastnega prebivalstva, kar je najbolje videti v Alepu. »Sramota je, dame in gospodje, da se nam še do zdaj ni posrečilo ustanoviti koridorjev za pomoč. Za to si je treba še naprej prizadevati!« Po njenem prepričanju je nekaj narobe, če prostotrgovinski sporazum z Ameriko spravi na cesto stotisoče ljudi, grozljivo bombardiranje Alepa pa skorajda ne vzbudi javnih protestov.

Centrifugalne sile

Angela Merkel se je sicer zavzela za prostotrgovinske sporazume ter obsodila nasprotnike uravnavanja socialnih in drugih pravic, ki jih mnogi sporazumi vsebujejo. Po njenem prepričanju je le tako mogoče pravično zastaviti globalni trg dela ter zavarovati »naše vrednote in naše interese«. Še posebej se je zavzela za pomoč pri razvoju Afrike, a tudi za nadzor nad finančnimi trgi in za pravično davčno obremenitev mednarodnih korporacij. Ob pohvali finančnemu ministru Wolfgangu Schäublu za uravnoteženi proračun, zaradi katerega bodo lahko investirali v infrastrukturo, odplačevanje dolgov in nižanje davkov, vseeno meni, da samo nemška reformna prizadevanja niso dovolj. Po italijanskem referendumu je še bolj jasno, da bi morali konkurenčnost povečevati v vsej Evropi, tudi zaradi centrifugalnih sil v Evropski uniji.

Veliki Britaniji, ki se je odločila za izstop, ob tem spet sporoča, da ne bo smela »izbirati rozin«, skupni trg da lahko zagotovijo le vse štiri temeljne svoboščine svobodnega gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala. Ko je govorila o evropskih varnostnih strukturah, ki bodo okrepile tudi severnoatlantsko zavezništvo Nato, je kanclerka omenila boljšo obrambo zunanjih meja EU, a tudi potrebo po večji solidarnosti pri drugih begunskih vprašanjih. »V razmerah, ko je svet skrenil s tira, moramo narediti vse, da Evropa iz njega ne bi izšla še šibkejša.« Nemčiji da gre dobro le, če gre dobro tudi Evropi ...

Dobro sobivanje

V 80-minutnem govoru je nemška kanclerka poudarila tudi nizko domačo brezposelnost, ki še posebej koristi ženskam, starejšim in priseljencem iz drugih držav EU, ter zagotovila, da tudi v prihodnjem mandatu ne bodo višali davkov, ampak bodo še naprej razgrajevali birokracijo ter povečevali prispevke za raziskovanje in razvoj, ki se že zdaj približujejo trem odstotkom BDP. Govorila je o nujnosti digitalizacije gospodarstva ter blaginji za vse v slogu drugega povojnega krščanskodemokratskega kanclerja in očeta »urejenega liberalizma« Ludwiga Erharda. Gre za dobro sobivanje mladih in starih, za skrb za nego in pomoči potrebne, a tudi za vrednote, kot so pomoč družinam in otrokom ter zavzemanje za enake možnosti za moške in ženske. Te morajo po njenem prepričanju sprejeti vsi priseljenci, tečaje integracije pa bi priporočila tudi nekaterim domačinom, še posebej tistim, ki hujskajo na internetu in drugod. »Kdo je ljudstvo, določamo vsi in ne le nekateri,« je dejala: ljubezen do domovine, pravica in svoboda niso le besede, ampak vodilo. »Morate mi pomagati!« je pozvala v Essnu zbrane predstavnike CDU.