Tiskane izdaje
Po mnenju UNHCR prihaja do novih težav zaradi neusklajenih omejitev na mejah držav na balkanski begunski poti. Glasnik UNHCR Adrian Edwards je izpostavil, da nove omejitve vključujejo predvsem profiliranje beguncev in migrantov na podlagi njihovega domnevnega državljanstva. Ker na mejah med Grčijo in Makedonijo ter Makedonijo in Srbijo dovolijo vstop samo Sircem, Afganistancem in Iračanom, je okoli 1000 ljudi blokiranih na glavni vstopni točki v Makedonijo iz Grčije. UNHCR je zato blizu mejnega prehoda Erdomani postavil tranzitni center s sedmimi ogrevanimi šotori, da lahko migranti, ki ne morejo naprej, prespijo in dobijo topel obrok.
Edwards je opozoril, da se njihove frustracije večajo, kar je že privedlo do protestov med množico državljanov Irana, Bangladeša in Pakistana. Po njegovih navedbah okoli 60 ljudi gladovno stavka, 11 ljudi pa si je zašilo usta. Kot je še ocenil UNHCR, gredo omejevalni ukrepi v prid tihotapcem, ker ekonomski migranti iščejo alternative kaotični situaciji, v kateri so se znašli. Ker UNHCR pričakuje, da bodo begunci in migranti preko zime in v začetku leta 2016 še prihajali preko Grčije v Evropo, je Edwards poudaril, da je ključno, da se situacija upravlja na način, da se zmanjša tveganje za nastanek novih težav. Sklenil je z besedami, da imajo vsi ljudje pravico, da zaprosijo za azil, ne glede na njihovo državljanstvo, in tudi pravico, da se njihovi primeri
obravnavajo individualno.
Migranti se zatekajo k tihotapcem
Da so razmere na njeni meji z Grčijo zelo dramatične in nevarno nepredvidljive, je posvarila tudi Makedonija. Po njenih podatkih je bilo včeraj v Gevgeliji okoli 2000 domnevnih ekonomskih migrantov, ki jim države na balkanski poti ne dovoljujejo več poti proti zahodu in severu Evrope. Čeprav se je okoli 150 ljudi v zadnjih 48 urah prostovoljno vrnilo v Atene, ostali migranti vztrajajo pri blokadi železniškega prometa med Makedonijo in grškim Solunom. Na meji je bilo tako včeraj ujetih že osem tovornih vlakov. Večina domnevnih ekonomskih migrantov je iz iz Irana, Pakistana, Maroka, Bangladeša, iraškega Kurdistana, Nepala in Somalije. Od EU nekaj sto migrantov zahteva, da odpre meje tudi zanje, in vztraja, da se ne bodo vrnili domov.
Vodja makedonskega kriznega štaba Susana Saliu je izjavila, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ljudem zagotovili humanitarno pomoč, a izziv je velik. Direktor srbskega centra za varstvo in pomoč iskalcem azila Radoš Đurović ne verjame, da bodo Makedonci uspeli zadržati ekonomske migrante, ker se bodo le ti zatekli po pomoč k tihotapcem ljudi, čeprav cene tihotapljenja rastejo. Đurović je še postregel s podatkom, da vse več migrantov prihaja v Srbijo iz Bolgarije.
Ker so se države na balkanski prebežniški poti odločile, da se poti naprej proti obljubljeni Evropi dovoli le še beguncem iz držav, kjer divja vojna, ne pa več tudi tistim, za katere se predvideva, da so ekonomski migranti, je zaskrbljen tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Generalni sekretar je tako države pozval, naj se s humanitarnimi izzivi spopadejo s sočutjem, solidarnostjo in delitvijo odgovornosti. Po njegovem je selekcija prosilcev za azil zgolj na osnovi njihove nacionalnosti kršitev človekovih pravic. Zato je opozoril države na balkanski begunski poti, da morajo zagotoviti, da je njihova politika ločevanja prosilcev za azil v skladu z mednarodnim pravom in pravicami beguncev.
