Milijarde za zadrževanje beguncev zunaj Evropske unije

Za teroristični alarm v Nemčiji osumljeni alžirski migranti, država še zaostruje pogoje priseljevanja.

Objavljeno
04. februar 2016 22.22
Barbara Kramžar
Barbara Kramžar

Berlin – »Nemška vlada je prepričana, da lahko vélike premike beguncev rešimo z bojem proti vzrokom begunstva na kraju samem,« je na londonski konferenci o finančni pomoči sirskim beguncem povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Ob terorističnem alarmu doma in drugih zapletih lahko samo upa, da se bo to tudi zgodilo.



V četrtek so v več nemških mestih izvedli racije zaradi suma priprav na teroristični napad, ki naj bi ga islamski skrajneži želeli izvesti na osrednjem berlinskem trgu Alexanderplatz in drugje. Petintridesetletnega Alžirca, osumljenega načrtovanja napada, so prijeli v zatočišču za begunce v Attendornu in je v Nemčijo lani jeseni prispel po balkanski begunski poti, nekateri drugi osumljenci so menda imeli stike z atentatorji v Paritu 13. novembra.

Kanclerka ima velike težave že brez terorističnih strahov, saj so Nemci vsak dan bolj prestrašeni tudi zaradi spolnih in drugih napadov migrantov s sovražnim odnosom do žensk in zahodne kulture. Pred nekaj dnevi so potniki vlaka münchenske podzemne železnice snemali grob napad skupine prišlekov iz Afganistana, ki so najprej nadlegovali neko žensko, nato pa grobo napadli moška, ki sta jo hotela zavarovati. Zaradi takšnih pretresov vrtoglavo pada podpora Merklovi, krepijo pa se skrajno nacionalistične in populistične stranke in gibanja.

Nove oblike človekoljubne pomoči

Kanclerka Merklova hoče zdaj skupaj z drugimi pomagati, da sirski in drugi begunci, nikoli več ne bodo doživeli takšnega pomanjkanja, kakršno je mnoge lani poleti spodbudilo na nevarno pot proti zahodnoevropskim obljubljenim deželam. Nemčija bo agenciji Združenih narodov za begunce in drugim organizacijam, ki pomagajo v Siriji, do leta 2018 podelila 2,3 milijarde evrov in samo letos 1,3 milijarde, Francija skupaj milijardo, Velika Britanija bo v prihodnjih štirih letih namenila dodatnih 1,2 milijarde funtov, ZDA 900 milijonov dolarjev in tako vse do Norveške, Italije, Japonske, Združenih arabskih emiratov, Danske in Saudske Arabije, so sklenili na četrtkovi londonski donatorski konferenci. Udeležil se je je tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki je do leta 2019 napovedal dvesto tisoč evrov pomoči Mednarodnemu Rdečemu križu in ITF – Ustanovi za krepitev človekove varnosti za pomoč sirskim beguncem.

»Zbiranje denarja za povečanje stabilnosti, ustvarjanje delovnih mest in zagotovitev izobraževanja lahko spodbudita spremembe na območju in ustvarita novo način za prihodnjo človekoljubno pomoč,« je povedal britanski premier David Cameron. Kanclerka Angela Merkel se bo v Evropski uniji zavzemala celo za trgovinske spodbude državam, ki gostijo sirske begunce, skupaj s kolegi iz Velike Britanije, Norveške, Kuvajta in OZN pa je soorganizatorica že četrte donatorske konference ob zbranih devetih milijardah govorila o pomembnem znamenju. Turčiji, Jordaniji in Libanonu se je zahvalila, ker sirskim beguncem dovolijo delati, sirsko vlado pa je pozvala k prizadevanjem za doseganje miru v državi.

Nove zaostritve na vzhodu, ostrejša politika zahoda

Pozornost pa vseeno vzbujajo relativno nizka vsota sto milijonov dolarjev, ki jih je obljubila Saudska Arabija, z bližnje- in srednjevzhodnega območja pa prihajajo tudi poročila o novih zaostritvah. Turški premier Ahmet Davutoğlu je že v Londonu poročal o prekinitvi humanitarnega konvoja do sirskega Alepa in za poskus izstradanja mesta na severu države obtožil tuje bojevnike in sile sirskega režima Bašarja Asada, podprte z ruskimi vojaškimi letali. Turčija že računa s prihodom do sedemdeset tisoč ljudi, potem ko je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so od začetka tedna iz zraka napadli več sto uporniških skrivališč. Moskva Turčijo svari pred posredovanjem v Siriji, Ankara Rusijo obtožuje vojnih zločinov. Ameriški zunanji minister John Kerry je Rusijo že prej obtožil onemogočanja mirovnih prizadevanj. V Nemčiji pa upajo, da se begunski naval počasi vendarle zmanjšuje. Ni pa še mogoče sklepati, ali k zmanjšanju pomagajo ukrepi nemške vlade in vlad na balkanski begunski poti ali je to le posledica zimskega zatišja. Nemški vladajoči politiki se že otežili pogoje priseljevanja vsem, ki niso osebno žrtve preganjanja, zdaj pa se pripravljajo tudi na obračun z ekonomskimi migranti iz magrebskih držav, nemška vlada pa že namerava tudi Alžirijo, Tunizijo in Maroko razglasiti za varne države.