Tiskane izdaje
Praga -Na parlamentarnih volitvah na Češkem je po preštetju vseh glasovnic prepričljivo zmagala stranka ANO populista in milijarderja Andreja Babiša s 30 odstotki glasov, je sporočila češka volilna komisija. Na drugem mestu je konservativna Demokratska državljanska stranka (ODS) z 11,3 odstotka glasov, socialdemokrati (ČSSD) pa so utrpeli boleč poraz.
Socialdemokrati sedanjega premierja Bohuslava Sobotke so namreč glede na najnovejše izide dobili le malo več kot sedem odstotkov glasov in pristali šele na šestem mestu. Na prejšnjih volitvah leta 2013 je stranka dobila 20,5 odstotka glasov.
Uspeh Babiševe ANO se sklada z napovedmi anket, po katerih bi stranka dobila med 25 in 30 odstotkov glasov. Babiš, ki se ga je že prijel vzdevek češki Trump, je Čehom med drugim obljubil izkoreninjenje korupcije ter odločnejše ukrepanje proti beguncem in še posebej begunski politiki EU.
Izidi po preštetju vseh glasovnic se nekoliko razlikujejo od prvih rezultatov, po katerih se je ODS uvrstila na tretje mesto, druga pa je bila skrajno desna stranka Svoboda in neposredna demokracija (SPD).
Do islama in beguncev odkrito sovražna SPD v Tokiu rojenega podjetnika Tomia Okamure je glede na najnovejše izide prejela malo manj kot enajst odstotkov glasov in se uvrstila na četrto mesto, tesno za Piratsko stranko, ki je prav tako presenečenje tokratnih volitev z malo manj kot enajstimi odstotki glasov.
Komuniste je na volitvah v petek in danes podprlo osem odstotkov Čehov. Krščansko-demokratska ljudska stranka (KDU-ČSL), ki skupaj s ČSSD in ANO sestavlja odhajajočo vlado, je dobila 5,8 odstotka glasov. Petodstotni parlamentarni prag sta za malo presegli tudi Stranka županov (STAN) in proevropska češka stranka TOP 09 ter se tako za las uvrstili v parlament.
Za 200 poslanskih sedežev se je sicer na volitvah v petek in danes borilo kakšnih 7500 kandidatov iz rekordnih 31 strank.
Volilna udeležba je bila 61-odstotna, je še sporočila volilna komisija.
Kljub volilni zmagi ANO sicer ni gotovo, ali bo Babišu po volitvah dejansko uspelo sestaviti vlado in prevzeti položaj premiera. Več strank je namreč nakazalo, da nasprotujejo vstopu v vlado, ki bi jo vodil obtoženi korupcije. Češki predsednik Miloš Zeman po drugi strani nima nobenih zadržkov, da mu podeli mandat za sestavo vlade. Dvojica naj bi bila sicer že vsaj od leta 2001, ko je bil Zeman premier, tesno povezana.
Biografija Babiša: Državo voditi kot podjetje
Andrej Babiš je drugi najbogatejši Čeh. Leta 1954 v Bratislavi rojeni Babiš se je po študiju ekonomije zaposlil v veliki mednarodni trgovinski družbi Petrimex, ki je bila pod nadzorom tedanjih komunističnih oblasti. Delal je v Maroku in iz tega obdobja izvirajo očitki, s katerimi se, tudi na slovaških sodiščih, spopada še danes. Bil naj bi namreč ne le pomemben agent nekdanje češkoslovaške tajne službe StB, ampak tudi agent sovjetske KGB. Na Češkoslovaško se je vrnil po žametni revoluciji in od razpada skupne države kljub slovaškim koreninam živi na Češkem, izhaja iz spletne enciklopedije Wikipedia.
Leta 1993 je stopil na čelo podjetja Agrofert, tedaj podružnice Petrimexa, in v naslednjih letih uspel postati njegov stoodstoten lastnik. Danes je to četrta največja družba na Češkem, konglomerat z več kot 200 podjetji in več kot 30.000 zaposlenimi, ki je po ocenah Bloomberga vreden dobre štiri milijarde dolarjev.
Sprva se je Agrofert ukvarjal predvsem s trgovino, nato še s kmetijstvom in predelavo, danes pa je to tudi medijski imperij, v lasti katerega je vrsta pomembnih čeških medijev. Babiš je sicer pred leti odstopil kot izvršni direktor Agroferta, a ostaja njegov lastnik, kar je po mnenju mnogih sporno, saj je v njegovih rokah skoncentrirane preveč moči.
Po uspehu v gospodarstvu se je Babiš v politiko podal leta 2011. Njegova stranka ANO - kratica za Akcijo nezadovoljnih državljanov - je nastala kot protestno gibanje, danes pa jo označujejo predvsem kot sredinsko in populistično.
»Zakaj hočem v politiko? Iz prisile. Preprosto ne morem več mirno gledati, kdo in kako upravlja s to državo,« je odločitev za odhod v politiko po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA utemeljil Babiš. Rad se pohvali, kako je iz nič ustvaril bogastvo in kako bo za njim, ko bo umrl, nekaj ostalo, »medtem ko bo za našimi politiki ostalo le prazno čvekanje«. Poudarja, da je treba državo voditi kot podjetje, kar številne politologe skrbi z vidika demokracije, a očitno se veliko Čehov z njim strinja.
Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je Babiš nastopil predvsem s parolami o boju proti korupciji in za "čisto politiko", piše francoska tiskovna agencija AFP. Dotlej povsem nepomembna stranka ANO je z 18,65 odstotka glasov postala druga najmočnejša sila v parlamentu ter je skupaj s socialdemokrati (ČSSD) in krščansko-demokratsko ljudsko stranko (KDU-ČSL) oblikovala vlado.
Obtožbe o prevarah
Babiš je v njej prevzel položaj finančnega ministra, s katerega se je moral maja letos po večmesečni vladni krizi posloviti. Začelo se je z očitki, da je kot izvršni direktor Agroferta utajeval davke, nadaljevalo z obtožbami o prevarah pri pridobivanju subvencij EU, zaradi česar je bil septembra uradno obtožen, poleg tega so na dan pricurljali posnetki, kako se vmešava v delo novinarjev drugega največjega češkega časnika Mlada fronta Dnes, ki je del Agrofertovega imperija.
63-letnemu oligarhu sicer že dlje časa očitajo korupcijo in konflikt interesov, saj je bil finančni minister, medtem ko so se njegova podjetja prijavljala na javne razpise in se potegovala za evropska sredstva. Opozicija je leta 2015 neuspešno vložila nezaupnico proti vladi, potem ko je ta razširila davčne olajšave za biogoriva, pri katerih imajo največji delež z Agrofertom povezana podjetja.
Spletni medij Politico je že leta 2014 Češko označil kot »paradoks: družba, zgrožena nad korupcijo, ki pa je dala ogromno moč človeku, katerega poslovni interesi predstavljajo največji konflikt interesov v državi po letu 1989«. A vsem očitkom navkljub je Babiš tudi pred letošnjimi volitvami poudarjal, da morajo Čehi voliti zanj, saj je to še zadnja priložnost, da se znebijo »zahrbtnega zla korupcije, ki duši državo.«
Poleg izkoreninjenja korupcije je obljubljal predvsem ostrejše ukrepanje proti priseljevanju, najbolje kar s postavitvijo ograje od Baltika do Jadrana. Obveznim kvotam za porazdelitev beguncev med državami članicami EU odločno nasprotuje, ne le, ker noče beguncev na Češkem, ampak ker vidi v tem napad Bruslja na češko suverenost.
Ni za czexit, nasprotuje evru
Morebitnemu izstopu Češke iz EU, t. i. czexitu, sicer nasprotuje, a to ne pomeni, da ne nagovarja pregovorno evroskeptičnih Čehov. Kot poudarja, je treba omejiti prost pretok kapitala, blaga, dela in storitev v uniji. EU ne sme postati naddržava, v primeru unije več hitrosti pa mora Češka ostati na periferiji. Prevzemu evra nasprotuje, saj ne želi jamčiti »niti za grške dolgove niti za italijanske banke«. Poznavalci sicer ocenjujejo, da je Babiš predvsem pragmatik, ki evroskeptične parole ponavlja bolj zato, ker se mu izplača, kot pa zato, ker vanje verjame.
