Tiskane izdaje
Bruselj – Grška dolžniška drama bo zaznamovala današnji vrh EU. Po večerji voditeljev 28 članic Unije bo v ožjem krogu potekal pogovor o reševanju čedalje bolj dramatičnega finančnega položaja Grčije, ki je na robu bankrota.
Tako se bo grški premier Aleksis Cipras na mini vrhu posebej srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Françoisem Hollandom, vodjem evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, prvim človekom evropskega sveta Donaldom Tuskom, vodjem evrske skupine Jeroenom Dijsselbloemom in predsednikom ECB Mariem Draghijem.
Nemška kanclerka Angela Merkel je že pred odhodom na vrh v govoru v bundestagu napovedala, da od bruseljskih pogovorov s Ciprasom ne pričakuje veliko. Izhodišče za razprave da je skupno stališče evrske skupine iz 20. februarja, po katerem mora Grčija dobiti pozitivno mnenje institucij nekdanje trojke o reformah, preden lahko dobi nove finančne injekcije.
»Odločitve bodo sprejete v evrski skupini,« je Merklova povedala ob prihodu na vrh.
(Angela Merkel. Foto: Thierry Charlier/Reuters)
Nad mini vrhom nezadovoljstva, tudi med slovenskimi predstavniki
Med drugimi šestnajstimi članicami evrskega območja, ki ne bodo sodelovali na mini vrhu, je kar veliko nezadovoljstva. »Oni se bodo pogovarjali, mi bomo morali na koncu plačati,« je bentil visok diplomat ene od manjših članic.
»Sem jezen,« pa je dejal belgijski premier Charles Michel. Belgijska vlada po njegovih besedah ni dala mandata ne Nemčija ne Franciji za pogajanja z Grčijo v njenem imenu. Tak način pogajanj je označil za napačno metodo.
Tudi Slovenija je med članicami, ki so pri organizatorju srečanja, predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, izražale nezadovoljstvo nad »ekskluzivnimi« pogovori Merklove in Hollanda s Ciprasom. Po deležu BDP, ki ga plačuje za reševanje Grčije, je Slovenija na 3. mestu v območju evra in pred obema evrskima orjakinjama.
»Mini sestanek ni najboljša pot. Vprašanje zadeva vse nas, moramo imeti enakopravno vlogo,« je ocenil slovenski premier Miro Cerar. Glede tega se je že pogovarjal z drugimi kolegi in zaznal nezadovoljstvo. To vprašanje bo tudi izpostavil na samem zasedanju evropskega sveta.
Od Grčije se pričakuje več kot pomoč revnim
V diplomatskih krogih položaj Grčije velja za čedalje bolj dramatičen. Če bodo nekako še prebrodili marec, bo Atenam po navedbah diplomatskih virov aprila gotovo zmanjkalo denarja za odplačevanje obveznosti, če ne bodo dobile finančne pomoči. Tudi novica o prekinjenih pogovorih Grčije s predstavniki instituciji je razlog za še večjo zaskrbljenost.
»Načeloma sicer nihče ne more biti proti ukrepom za humanitarno pomoč najbolj ogroženim, toda od Grčije pričakujemo še kaj več,« je opozoril visok diplomat.
Tudi francoski predsednik Hollande je opozoril, da sami ukrepi za pomoč revnim ne bi smeli biti kočljivi, morala pa bi jih spremljati obdavčitev bogatih. Grčija bo po njegovih besedah dobila pomoč evrskih partnerjev, če bo sprejela reforme, ki se od nje pričakujejo.
Na zasedanju evrske skupine 20. februarja se je Grčija zavezala, da ne bo sprejemala ukrepov, ki bi imeli negativen učinek na fiskalne cilje. Tudi finančni minister Janis Varufakis se je v pismu evrski skupini zavezal, da načrtovani humanitarni ukrepi ne bodo imeli takšnega učinka.
Cipras je ob prihodu na vrh pozval k političnim iniciativam, ki bodo spoštovale tako demokracijo kot tudi sporazume. Z njimi naj bi »premagali krizo in se premaknili h gospodarski rasti«.
