Tiskane izdaje
Po britanski odločitvi za brexit in izvolitvi Donalda Trump je obramba eno od glavnih področij, na katerih EU poskuša pokazati svojo dinamičnost in moč prilagajanja novim izzivom.
Prvi koraki so sicer majhni, a povedni. Tako so se obrambni in zunanji ministri Unije odločili za ustanovitev poveljniške centrale, nekakšnega vojaškega štaba, ki se bo uradno imenoval celica za načrtovanje in vodenje neizvršnih vojaških operacij. V njem naj bi delalo od 30 do 40 ljudi. Pod nadzorom bo imel misije skupne obrambne in varnostne politike, usposabljanja varnostnih sil, kakršna potekajo v Somaliji, Srednjeafriški republiki in Maliju. Po drugi strani, denimo, operaciji pred libijsko obalo in v BiH, ki veljata za izvršilni, ne bosta pod nadzorom novega štaba.
»EU ima vedno mehek pristop do trde varnosti,« je povedala visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini. Cilj projektov da je narediti EU bolj verodostojno, zanesljivo in močnejšo na področju varnosti in obrambe. »To ni evropska vojska, marveč bolj učinkovita pot za opravljanje našega vojaškega dela,« je prepričana Mogherinijeva. Še več sodelovanja naj bi bilo za bolj učinkovito porabo denarja. Samo ena petina naložb v zmogljivosti v EU je skupnih, vse ostale so izpeljane na nacionalni ravni. Smotrnejši izdatki bi olajšali še položaj v odnosih z ZDA v okviru Nata.
Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Foto: Emmanuel Dunand/AFP Photo
Korist novega štaba, po besedah državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Miloša Bizjaka, je, da bo omogočil vodenje misij z enega mesta. Zamišljeno je še stalno strukturirano sodelovanje posameznih članic na vojaškem področju, ki ga predvideva že lizbonska pogodba. Glede tega se je v zadnjih letih veliko govorilo, ne da bi narejen kak napredek. Predvsem Združeno kraljestvo je z argumentom o odvečnem podvajanju Natovih struktur zmeraj zaviralo poglabljanje sodelovanje EU na obrambnem področju.
V prihodnjih mesecih naj bi nastali konkretni projekti. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je kot enega od konkretnih primerov takšnega sodelovanja navedla evropske medicinske zmogljivosti na terenu. Slovenija omenja vključevanje večnacionalnih kopenskih sil. Takšno strukturirano sodelovanje zgolj skupine zainteresiranih je eno od znamenj Evrope več hitrosti kot enega od najbolj resnih scenarijev prihodnjega razvoja EU, Unija želi okrepiti svojo orodja za hitro odzivanje, vključno z bojnimi skupinami EU, ki sicer še nikoli niso bile nameščen.
Evropska komisija je jeseni predlagala ustanovitev posebnega obrambnega sklada. Foto: Shutterstock
Pred samo izvolitvijo Donalda Trumpa se je začelo delo za krepitev obrambe, a z njegovimi izjavami se je okrepilo zavedanje o odvisnosti od ameriškega ščita. Tudi sam brexit krepi varnostne skrbi EU, saj odhaja ena od dveh jedrskih sil v EU. Britanska vlada sicer zagotavlja, da slovo od EU ne pomeni, da se ločujejo od varnostne arhitekture Evrope. V drugih članicah bi si brez težav lahko predstavljali strukturno sodelovanje z Britanijo na varnostnem področju tudi, ko ne bo več članica Unije. Med drugim zato, ker se ukvarja z »najelitnejšimi« projekti, kakršne so letalonosilke.
Z obrambo se povezujejo klasični spori, povezani s financami. Evropska komisija je jeseni predlagala ustanovitev posebnega obrambnega sklada. Poleg okoli 500 milijonov za raziskave in inovacije je predvidenih pet milijard evrov na leto za skupne naložbe. Po predlogu bi lahko skupaj vlagale v tehnologijo brezpilotnih zračnih plovil ali z večjimi skupnimi nakupi helikopterjev zniževale stroške nakupov. Jabolko spora že postaja financiranje tega sklada, ki bi po predlogih evropske komisije lahko izdajal s projekti povezane dolžniške instrumente.
Po poročanju nemškega Handelsblatta vlada v Berlinu nasprotuje predlogu Pariza in Rima o financiranju dejavnosti sklada s skupnim zadolževanjem. To naj bi bilo v nasprotju z načeli dobrega javnofinančnega gospodarjenja. Poleg tega nasprotujejo temu, da bi se vplačila v sklad obravnavali kot enkratni izdatek, ki se ne bi upošteval pri izračunu doseganja proračunskih zavez. Širši kontekst nesoglasij, ki bodo predvidoma obravnavana na vrhu EU konec tedna, je nasprotovanje severnega bloka skupnemu zadolževanju članic in izdajanju skupnih obveznic.
