Tiskane izdaje
Če kosovska vlada ne bo sprejela ukrepov za zaustavitev izseljevanja, bo imelo Kosovo vsak mesec eno mestece manj. Kljub skrb zbujajočemu trendu je treba vzeti številke z rezervo. Kosovske institucije namreč še nimajo uradnih podatkov o številu Kosovcev, ki v iskanju boljšega življenja odhajajo v tujino.
V zahodno Evropo se s Kosova vsak dan odpravi več deset avtobusov, polnih prebivalcev Kosova, ki iščejo boljše življenje. Po navedbah časopisa Koha Ditore mesečno v zahodno Evropo odide okoli 20.000 Kosovcev. V prištinskem dnevniku je še navedeno, da je v zadnjih 45 dneh s Kosova migriralo 35.000 kosovskih Albancev, v zadnjega pol leta pa več kot 50.000, med njimi kar 6000 osnovnošolcev. Če na Kosovu ne bodo zaustavili trenda, se bo konec leta soočilo s 30-odstotno stopnjo migracije.
Na Madžarsko se je januarja poskušalo prebiti okoli 10.000 kosovskih Albancev, kar naj bi bilo samo 20 odstotkov tistih, ki poskušajo prek gozdov, polj in kanalov priti v zahodne države. Po poročanju tujih agencij jih je bilo skoraj dvakrat več kot leta 2013, ko je prosilo za azil 6000 kosovskih Albancev. Madžarske oblasti navajajo, da so letos prejeli že 13.000 prošenj za azil, lani pa so jih v vsem letu prejeli 43.000.
Madžarska policija je v soboto na južni meji s Srbijo pridržala več kot tisoč nezakonitih priseljencev, od tega 991 s Kosova. V Budimpešti so v soboto brez dokumentov prijeli 133 Kosovcev, v nedeljo pa dodatnih 121 na mednarodnih vlakih. V petek so na meji ustavili kar 1269 nezakonitih imigrantov, od tega 1233 kosovskih Albancev.
S porastom števila nezakonitih priseljencev s Kosova se spopadajo tudi v Nemčiji. Decembra je v Nemčiji zaprosilo za azil 940 Albancev, januarja pa je njihovo število poraslo na 1648. Število Kosovcev, ki so zaprosili za status begunca, je v enakem obdobju poraslo s 1956 na 3630.
Polovica Kosovcev živi na robu revščine
Po poročanju kosovskih medijev se s Kosova na pot v države EU odpravlja vse več ljudi, predvsem zaradi težkih gospodarskih razmer v najmlajši evropski državi, ki je razglasila neodvisnost leta 2008. Uradni podatki združenja Matere Tereze na Kosovu kažejo, da 18 odstotkov ljudi živi v ekstremnem siromaštvu z 0,90 evra na dan, 28 odstotkov z 1,40 evra, stopnja brezposelnosti pa je že 60-odstotna. Mediji navajajo, da jih je po oblikovanju nove vladne koalicije odšlo s trebuhom za kruhom v tujino več kot 40.000. Po podatkih evropskega urada za azil je v zadnjih petih letih več kot 70.000 prebivalcev Kosova prosilo za azil v državah EU.
Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je izjavil, da so kosovski Albanci v zadnjem času na srbske oblasti naslovili 60.000 zahtevkov za izdajo srbskega potnega lista. Prebivalci Kosova za vstop v države EU potrebujejo vizum, ki ga težko dobijo, medtem ko lahko srbski državljani prosto potujejo v večino od 28 članic Unije. Poznavalci še opozarjajo, da razočaranje in nezadovoljstvo Kosovcev traja že 15 let, Kosovu pa grozi, da bo ostalo brez ljudi, ki so njegovo glavno proizvodno sredstvo.
Kosovski parlament je sprejel resolucijo o preprečevanju ilegalne migracije, ki temelji na gospodarskem razvoju in davčnih olajšavah. Po njej naj bi vlada poskrbela za odpiranje novih delovnih mest in oblikovala sklad za preprečevanje ilegalnih migracij, spremenila fiskalno politiko in vzpostavila carinske, davčne in administrativne olajšave za vse, ki bi odprli več kot deset novih delovnih mest.
Kosovska predsednica Atifete Jahjaga in premier Isa Mustafa pozivata prebivalce, naj se ne izseljujejo. Rešitev problema ilegalnih migracij vidita v gospodarskem razvoju in krepitvi pravosodja, ki mora preprečiti kriminalnim združbam kovanje dobička iz nesreče ljudi.
Nadaljevanje dialoga
Po desetih mesecih zastoja se je včeraj v Bruslju nadaljeval dialog o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom, ki prvič poteka ob posredovanju nove zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. Prvič sta se sestala tudi novi srbski in kosovski premier, Aleksandar Vučić in Isa Mustafa. Po navedbah evropske diplomacije bosta premiera ocenila napredek, ki so ga dosegli pri implementaciji bruseljskega sporazuma. V Prištini so napovedali, da bo govor o vzpostavitvi enotnega sistema pravosodja tudi na severu države, v Beogradu pa bi se pogovarjali o delitvi nekdanjega skupnega premoženja in implementaciji skupnosti srbskih občin na Kosovu. Gibanje Samoopredelitev je ocenilo, da gre za ilegalen in nesprejemljiv sestanek, ker premier in vodja kosovske diplomacije Hashim Thaçi nista pridobila soglasja kosovskega parlamenta.
