Moč je v enotnosti združene Evrope

Cilj Sofije kot presedujoče EU je postati posrednik, politični voditelj in koordinator.

sre, 03.01.2018, 19:00

Bolgarija si prizadeva postati predsedstvo državljanov.

Med prednostnimi nalogami predsedovanja svetu EU 
sta evropska perspektiva in povezljivost Balkana.

V okviru predsedovanja bodo pripravili približno 300 dogodkov.

Bolgarija je med prednostne naloge predsedovanja svetu­ EU uvrstila tudi evropsko perspektivo in povezljivost Balkana.­ Čeprav spada med države z najvišjo stopnjo korupcije v EU, je predsednik Rumen Radev vložil veto na protikorupcijski zakon, ki ga je potrdil parlament.

Bolgarija si je postavila cilj, da bo predsedstvo državljanov. Prizadevala si bo za soglasje o za evropske državljane pomembnih temah. Med prednostne naloge je uvrstila prihodnost Evrope in mladih - gospodarsko rast in socialno kohezijo, evropsko perspektivo in povezljivost Zahodnega Balkana, varnost in stabilnost v močni digitalni in združeni Evropi. Svoj polletni mandat je začela s sloganom »Moč je v enotnosti«, njen cilj pa je biti posrednik, politični voditelj in koordinator.

Preskok s krize na širitev

Čeprav bo v okviru predsedovanja pripravila okoli 300 dogodkov, naj bi bil najpomembnejši vrh EU in držav Zahodnega Balkana, ki je predviden spomladi. Sofija si bo prizadevala zagotoviti Zahodnemu Balkanu bolj jasno pot do članstva v EU, da bi preprečila novo nestabilnost v regiji. Po besedah ministrice, zadolžene za predsedovanje EU, Lilijane Pavlove bo poskušala preusmeriti razpravo iz upravljanja s krizo na širitveni proces. Vse države v regiji naj bi dobile jasen akcijski načrt, ki bo temeljil na dosežkih in napredku pri reševanju problemov, ki zavirajo njihovo evropsko pot.

Cilj bolgarskega predsedovanja je tudi večja transportna in energetska povezanost z zahodnobalkanskimi državami ter njihova digitalizacija. Bolgarska komisarka Marija Gabrijel bo tako že na vrhu EU in držav Zahodnega Balkana predstavila načrt postopnega znižanja cene mobilnega gostovanja in njegove ukinitve. Pavlova je poudarila, da balkanskim prijateljem ne bodo dajali neuresničljivih obljub; premier Bojko Borisov pa vidi možnost za hitrejšo vključitev Zahodnega Balkana v EU zaradi odhoda Velike Britanije. Po njegovi oceni lahko regija ponudi EU zelo naravno, kulturno in zgodovinsko bogastvo.

Borisovu se zdi predsedovanje svetu EU tako pomembno, da je konec lanskega leta svetoval predsedniku parlamenta Dimitru Glavčevu iz njegove vladajoče konservativne stranke Gerb, naj zaradi miru v hramu demokracije odstopi s položaja. Glavčev je takoj ubogal, poslanci pa so izvolili novo predsednico parlamenta Cveto Karajančevo iz Gerba. Borisov se je tako izognil morebitni parlamentarni krizi, ki bi jo lahko povzročil spor njegovega tesnega sodelavca Glavčeva z opozicijskimi socialisti BSP, ki so zahtevali njegov odstop, ker je skušal preprečiti zaslišanje Borisova v parlamentu. Premier naj bi pojasnil svojo izjavo, da so v poslanski skupini BSP prekupčevalci z drogami in kriminalci.

Sodišče za funkcionarje

V tem kontekstu ni najbolj jasna igra predsednika Rumena Radeva, ki je prav tako tesni zaveznik Borisova. Po njegovem sprejeti zakon ne bi omogočil učinkovite preiskave korupcijskih mrež, ker nima ustrezne pravne podlage za boj proti korupciji, temveč bi ga dodatno otežil. Čeprav so tudi politični analitiki izrazili dvom o zakonu, ker naj bi člane novoustanovljene posebne enote za boj proti korupciji izbiral parlament, zaradi česar ne bi bila neodvisna in bi jo lahko izkoriščali za boj proti opoziciji, je večina prepričana, da bo parlament zavrnil veto. Vlada poleg tega upa, da bo država s pomočjo zakona izboljšala svoj ugled v času predsedovanja EU.

Nevladna organizacija Transparency International je na globalnem indeksu korupcije za leto 2016 uvrstila Bolgarijo na 76. mesto, kar je najslabše med vsemi članicami unije in eno najslabših v Evropi. Ker ni dosegla večjega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, jo je evropska komisija večkrat opozorila, naj se odločneje loti tega problema. Bolgarija je zaradi pomanjkljivosti pri vladavini prava in boju proti korupciji že od vstopa v povezavo podvržena tudi posebnemu nadzoru EU.

Konec lanskega leta je v Bolgariji začelo veljati dopolnilo kazenskega zakonika, po katerem bodo funkcionarjem na visokih položajih na vseh ravneh oblasti, obtoženim korupcije, sodili na posebnem sodišču. Sofija poskuša tako okrepiti moč pravosodja v odnosu do funkcionarjev, ki zahtevajo podkupnine. Za sojenja poslancem, ministrom, visokim sodnikom in županom zaradi podkupovanja, zlorabe položaja in nezakonite prisvojitve sredstev bo po novem pristojno sodišče, ki je bilo doslej pristojno za primere terorizma, organiziranega kriminala in izdaje.

Prijavi sovražni govor