Model nordijske odprte družbe je zbledel z begunci

Meje Evrope se zapirajo, vztraja­ edinole Angela Merkel. Čeprav je največ kritik deležen evropski vzhod, ni velikih razlik med državami članicami EU. Tudi tiste, ki slovijo kot odprte­ in tolerantne družbe, na primer Švedska, so zaprle vrata.

Ne glede na to, kako si je kanclerka prizadevala za podporo članic Unije in svarila pred posledicami zapiranja notranjih meja, podpore že od začetka ni imela. Hrbet so ji obrnile tudi nordijske države, sicer znane po sprejemanju beguncev. Povsod na celini se spet vračajo na meje cariniki in policisti.

Prelom

Ozračje se je še posebej spremenilo po dogodkih v Kölnu, ki so pomenili prelomnico. Zaradi begunske krize se članice schengenskega območja čedalje bolj odločajo za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Trenutno izvaja nadzor sedem članic schengna, zaradi števila migrantov dokumente na mejah preverjajo Avstrija, Danska, Švedska, Nemčija, Norveška, Malta, vsled terorističnih napadov tudi Francija. Avstrija je ta teden napovedala begunske kvote, Makedonija je zaprla evropsko mejo z Grčijo. Celoten politični establišment je vsepovsod krenil desno in zaostril protipriseljensko, protibegunsko govorico.

Evropski sever je vedno veljal za bolj strpnega, bolj tolerantnega od preostale Unije, v času begunske krize pa ni opaziti velikih razlik. Danska desnosredinska vlada, ki jo vodi premier Lars Løkke Rasmussen, je ta mesec začela parlamentarno razpravo o zakonodaji, ki bo oblastem dovoljevala zaseči prosilcem za azil denar in osebne predmete nad določeno vrednostjo. V kontekstu ukrepov, ki jih sprejemajo vlade po Evropi, ima Danska enega najbolj strogih azilnih režimov. V začetku januarja je tudi zaostrila mejni nadzor z Nemčijo. Istega dne je sosednja socialdemokratska garnitura na Švedskem začela nadzirati mejo z Dansko, to je prvič od petdesetih let. S tem hoče preprečiti vstop v državo prosilcem za azil brez potrebnih dokumentov.

Vse več iskalcev mednarodne pomoči z Bližnjega vzhoda prihaja­ v nordijske države čez Rusijo. Norveška, ki sicer ni članica Unije, prosilce za azil deportira v Rusijo, pri čemer Združeni narodi opozarjajo, da država s tem krši konvencijo o beguncih, in izražajo bojazen, da bi ljudje sredi arktičnega mraza zmrznili.

Že med finančno krizo je bilo opaziti, da je nordijski svet postal manj toleranten. Na Finskem, Švedskem, Danskem, tudi na Nizozemskem, so dobile zagon protipriseljenske stranke in populistična skrajna desnica. Države, ki so veljale za najbolj vzorne, so pokazale, da niso imune za trende, ki so zajeli preostalo Evropo.

Zasuk Švedske

Povsod se je zaostrila razprava o priseljencih in beguncih. Po dogodkih v Kölnu so tudi na Švedskem prišli na dan podatki o podobnih napadih z namigi o prikrivanju policije. Eden od vodilnih švedskih časnikov Dagens Nyheter je poročal o številnih primerih spolnega nasilja nad mladimi dekleti med glasbenim festivalom leta 2014 in ponovno 2015. Domnevno je šlo za mlade moške, večinoma Afganistance. Medij je obtožil policijo, da več let miži pri prestopkih prosilcev za azil, vrstile so se razlage, da zato, ker bi objava koristila protipriseljenski stranki Švedski ­demokrati.

Podobno kot v Nemčiji po kölnskih napadih se spreminjajo percepcije švedske javnosti. Premier Stefan Löfven je odredil policijsko preiskavo o spolnih nadlegovanjih, v katerih so bili domnevno udeleženi priseljenci, notranji minister je prišel v parlament pojasnjevat. Švedska levosredinska vlada socialdemokratov in zelenih je v zadnjih tednih zasukala svojo migracijsko politiko. Spočetka je bila prva, ki je dajala dovoljenje za stalno bivanje beguncem iz Sirije, lani je sprejela več prišlekov na prebivalca kot katerakoli evropska država. Zaradi velikega števila prosilcev za azil je sčasoma državi zmanjkalo prostora za namestitev, zaostrili so se tudi odnosi med Švedi in begunci.

Ozračje so zastrupili tudi množični požigi azilnih centrov, oktobra sta bila v napadu, ki ga je policija označila za rasističnega, ubita študent in učitelj. Po 4. januarju država izvaja sistematični nadzor na meji z Dansko, razlaga, da je zaradi varnosti treba zmanjšati priseljenske tokove. V okoliščinah zapiranja preostale Evrope, sporov z Dansko, ki zaostruje azilno zakonodajo, tudi vlada v Stockholmu zmanjšuje pravice beguncev.

Švedska je edina nordijska država z levosredinsko vlado. Toda skrajno desna stranka Švedski demokrati, ki jo vodi Jimmie Åkesson, vztrajno pridobiva politično podporo, javnomnenjske raziskave kažejo, da jo podpira 20 odstotkov ljudi. Z izrazito protipriseljensko naravnanostjo, ki je blizu francoski Nacionalni fronti, se poteguje za položaj druge največje stranke v državi. Nima skrupul, izšla je iz neonacističnega gibanja, kljub zanikanjem tovrstnih povezav se enkrat razkazuje s svastiko, drugič primerja ­islamizem z nacizmom.

Kontroverze Danske

Desnosredinska vlada v Københavnu se otepa beguncev tudi z restriktivnim spreminjanjem azilne politike, ki je sprožila številne mednarodne polemike. Komisar za človekove pravice Nils Muižnieks je že izrazil zaskrbljenost zaradi načrtovanih drastičnih sprememb azilne in priseljenske zakonodaje, ker krši standarde človekovih pravic, še posebej ko gre za razvpito zasego njihovega premoženja. Danska je tudi radikalno zmanjšala denarno pomoč za begunce, zaostrila jezikovne zahteve in pogoje za osebe, ki iščejo dovoljenje za stalno bivanje.

Na lanskih junijskih volitvah je skrajno desna Danska ljudska stranka podvojila rezultat, je druga najmočnejša politična sila v državi. Danska manjšinska vlada stranke Venstre, ki se je v kampanji zavzemala za ostrejša pravila pri pridobivanju azila, vlada s podporo skrajne desnice. Že dlje poziva potencialne prišleke, tudi z oglasi, recimo v libanonskem časopisju, naj sploh ne pridejo na Dansko. Podobno poskuša Finska z informativnim gradivom v arabščini odvrniti iskalce mednarodne pomoči, da bi sploh vstopili v državo.