Tiskane izdaje
London − Britanski minister za zunanje zadeve Boris Johnson je oživil idejo o gradnji cestnega mostu čez Rokavski preliv, s katerim bi Združeno kraljestvo in Francija več kot desetletji po zgraditvi Evrotunela znatno okrepili transportne vezi med državama.
Johnson je idejo po poročanju otoških medijev predstavil na včerajšnjem britansko-francoskem vrhu na kraljevi vojaški akademiji Sandhurst v bližini Londona, ki se ga je udeležil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta se je po navedbah Daily Telegrapha na ministrov predlog odzval pozitivno in se strinjal, da bi državi morali projekt izpeljati.
Po njegovih besedah je »absurdno«, da je med državama, ki spadata v skupino največjih svetovnih gospodarstev, zgolj ena sama železniška povezava. Dobrih 50 kilometrov dolg predor pod Rokavskim prelivom, odprt leta 1994, še danes velja za konstrukcijski podvig, čeprav ga po dolžini prekašajo predori na Kitajskem, Japonskem in v Švici. Med Londonom, Parizom in Brusljem že skoraj četrt stoletja vsak dan vozijo hitri vlaki Eurostar, ki na leto prepeljejo nekaj več kot deset milijonov ljudi.
Pogled na britansko obalo Rokavskega preliva s trajekta. Foto: Reuters/Toby Melville
Če je razvoj tako velikopoteznih idej v preteklosti omejevala tehnologija, je ta v zadnjih letih tako napredovala, da ovir za gradnjo tovrstnega mostu ni. To med drugim zagotavljajo tudi nekateri vodilni arhitekti. Edini resnični oviri sta tako politična volja in denar.
Dokaz naklonjenosti
Kot sta med včerajšnjim vrhom potrdila britanska premierka Theresa May in francoski predsednik Macron, si tako v Londonu kot Parizu želijo z novimi skupnimi projekti na področjih obrambe, varnosti in kulture omejiti potencialno škodo britanskega izstopa iz EU. Predvsem London si želi na vsak način pokazati, da brexit ne bo vplival na tesne dvostranske odnose z tradicionalnimi evropskimi zaveznicami.
Po navedbah britanskega novinarja in avtorja Tima Shipmana je nekdanji londonski župan idejo svojim kolegom prvič omenil med lanskim kongresom konservativne stranke. Med drugim je menda vztrajal, da bi bila gradnja cestne povezave s Francijo najboljši možen dokaz britanske naklonjenosti sodelovanju z Evropo po brexitu.
Prvi odzivi na Johnsonov predlog so mešani. Nekateri kritiki v njem vidijo predvsem poskus ustvarjanja politične dediščine in ne infrastrukturni projekt, ki bi prinesel dejanske koristi. Ob tem opozarjajo na Johnsonove pretekle spodletele infrastrukturne podvige. Najbolj znana sta ideja o plavajočem letališču v izlivu reke Temze, ki jo je dolgo zagovarjal kot alternativo izgradnji tretje pristajalne steze na londonskem letališču Heathrow. Kot župan je tudi odobril izgradnjo več kot 200 milijonov funtov vrednega »vrtnega« mostu čez Temzo, ki pa zaradi visoke cene nikoli ni bila realizirana.
