Tiskane izdaje
München – V Münchnu se danes nadaljuje varnostna konferenca, ki se je udeležuje okoli 600 visokih gostov, med njimi tudi 30 državnih voditeljev. Glavne teme pogovorov so begunska kriza, vojna v Siriji in tudi napeti odnosi med Rusijo in Zahodom.
Kerry: Zahodne vrednote kot pogum za obrambo svobode so še vedno žive!
»Dvignite oči od nevarnosti današnjega dne k upanju jutrišnjega,« je ameriški državni sekretar John Kerry v bavarski prestolnici citiral nekdanjega ameriškega predsednika Johna Kennedyja med njegovim obiskom v razdeljenem Berlinu leta 1963, prav tedaj, ko so v Münchnu prvič organizirali varnostno konferenco. »V Nemčiji se je tedaj zelo vroče čutili hladna vojna,« se je Kerry spomnil tudi svoje mladosti v Evropi.
Vrednote iz tistega časa, med njimi pogum za obrambo svobode in iskanje miru, so po prepričanju sedanjega ameriškega zunanjega ministra še vedno žive. Sile, ki bi rade pridobile z »razdeljeno hišo«, vsako desetletje postavljajo na preizkušnjo transatlantsko enotnost in sodelovanje, a ta iz izzivov vedno izideta močnejša. Ameriški državni sekretar se je zavzel za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji in za dokončanje pogajanj o svobodni trgovini med EU in ZDA s kratico TTIP. Zagotovil je, da ta ne bodo zmanjšala nobenih okoljevarstvenih in drugih standardov, kot se bojijo nasprotniki.
John Kerry. Foto: Christof Stache/AFP
Kerry je govoril tudi o »ponavljajoči se ruski agresiji« v Ukrajini, odločilnemu boju proti islamskemu terorizmu, begunski krizi in vojni v Siriji. Po njegovem prepričanju miru ni mogoče doseči s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom, saj so Sirci, ki ga zavračajo, pretrpeli pet let vojne, bombardiranj, plina in mučenj in morda se morajo sem ter tja umakniti, a se ne bodo vdali. »Torej je kritično za vse od nas, da izkoristimo ta trenutek in poskrbimo, da bo premirje delovalo.«
Kerry črnogledosti navkljub optimistično
John Kerry je sicer optimističen že zaradi primerjave sedanjosti s preteklostjo: vsej črnogledosti navkljub, danes v vojnah umira manj ljudi kot kdajkoli v človeški zgodovini, otroška umrljivost se je po vsem svetu v zadnjem obdobju močno zmanjšala, podaljšala se je življenjska doba, izboljšalo šolanje, tudi deklic, v državah kot je Afganistan, število ljudi, ki živijo v absolutni revščini, je prvič v zgodovini padlo pod deset odstotkov, milijoni so pridobili dostop do čiste vode in še več se jih na Kitajskem in v Indiji seli v srednji razred. »Tudi zdaj vemo, kaj je treba narediti in imamo moč, da to naredimo.«
Steinemeier: Zagotovo nismo v hladni vojni
O izboljšanju sveta je govoril tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinemeier z navajanjem citata, da moramo svet sprejemati, kakršen je, a ga ne smemo pustiti takšnega. »Zagotovo nismo v hladni vojni,« je nemški šef diplomacije domneval, da so komentatorji narobe razumeli ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, po njegovem prepričanju je ta samo opozoril, da drsenja v hladno vojno ne smemo dopustiti. Ne preostane drugega kot mukotrpno prizadevanje za izboljšanje položaja in približevanje navidezno nezdružljivega, je ocenil nemški zunanji minister.
Sergej Lavrov in Frank-Walter Steinmeier. Foto: Michael Dalder/Reuters
V primerjavi z lanskim letom je bil bolj pomirljiv videti tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Krivdo za nespoštovanje sporazumov iz Minska je sicer pripisal Ukrajini, a se je zavzel tudi skupna prizadevanja in münchenska varnostna konferenca se mu zdi dobra platforma za takšne razprave. Ko je na predlog organizatorja konference, nekdanjega nemškega diplomata Wolfganga Ischingerja, na lestvici od ena do sto ocenjeval verjetnost uresničitve sirskega premirja, pa se je ruski zunanji minister vendarle odločil le za 49, njegov bolj optimistični nemški kolega si je izbral številko 51. Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung pa navaja mnenja nemških obveščevalnih sil, da vojaške zmage sil sirskega predsednika Asada ni mogoče več zadržati.
Na panelni razpravi zunanjih ministrov je z razmišljanjem o načinih boja proti nevarnosti islamskega ekstremizma sodeloval tudi Britanec Philip Hammond. Islamska država se mu zdi nevarnejša od komunizma, saj ne gre za izmišljeno ideologijo, ampak sprevrženo interpretacijo velikega svetovnega verstva. »Za nas je to varnostni problem, za muslimane pa eksistenčni izziv,« je pozval pripadnike islamske vere, naj sprejmejo skupno življenje s kristjani in judi ter dejstva, da je možno biti hkrati dober musliman in dober državljan, hkrati pa, da islam ni neskladen z gospodarsko rastjo. »Treba se je lotiti podtalnega fundamentalizma, ki omogoča ekstremizem,« je dejal britanski šef diplomacije in povedal, da tudi v njegovi državi preiskujejo poskuse uvedbe šeriatskega prava in druge odklone.
Generalni sekretar Nata svari pred uporabo jedrskega orožja
»Nihče ne sme misliti, da lahko jedrsko orožje uporabi kot dodatek konvencionalnemu«, je v bavarski prestolnici opozoril generalni sekretar vojaške zveze Nato Jens Stoltenberg in dodal, da mednarodne meje ne smejo biti oskrunjene, suverene države pa imajo pravico, da same odločajo o svoji usodi. Moskvo je pozval, naj tako kot Nato svoje vojaške vaje napoveduje na spletnih straneh in ji tudi ponudil približevanje: »Težimo k dialogu z Rusijo!« Za zahodno vojaško zvezo pa je ocenil, da ji ni treba izbirati med obrambo in dialogom: »Potrebujemo več obojega!«
Medvedjev: Drsimo v novo hladno vojno
Ruski ministrski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je nastopil skupaj s francoskim premierom Manuelom Vallsom, pa je pomenljivo govoril o »prvi« hladni vojni, ki se je končala pred četrt stoletja. »Natova politika do Rusije ostaja sovražna in netransparentna, lahko gremo celo tako daleč in rečemo, da smo ponovno zdrsnili v hladno vojno.« Opozoril je, da je predsednik Vladimir Putin prav na münchenski varnostni konferenci leta 2007 ponazoril zapleteno podobo mednarodne skupnosti, v letih zatem pa je ta po njegovem prepričanju še bolj temačna. Ko ga je francoski kolega pozval, naj Rusija konča bombardiranja v Siriji, je Medvedjev vztrajal, da ni dokazov o ruskem bombardiranju civilnega prebivalstva, zahodne države pa obtožil, da s sankcijami in novimi potezami vojaške zveze Nato ponovno povečujejo napetosti. Na obtožbe o jedrskih načrtih je retorično vprašal, ali ne živimo v letu 2016, ampak v letu 1962.
Dmitrij Medvedjev. Foto: Dmitry Astakhov/Sputnik/AFP
Rusija pa je bila tudi v ospredju sobotne »predsedniške« razprave, na kateri so pod vodstvom Iana Bremmerja iz Euroasia Group sodelovali predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, ter predsedniki Poljske, Finske, Litve in Ukrajine Andrzej Duda, Sauli Niinistö, Dalia Grybauskaite in Petro Porošenko. Ta je opozoril, da so pred dvema letoma tisoči Ukrajincev sanjali in tvegali svoja življenja, da bi bili del Evrope, saj da je alternativa osamitev, nestrpnost, nespoštovanje človekovih pravic, homofobija. »Ta alternativna Evropa ima svojega voditelja, njegovo ime je Vladimir Putin, ta alternativna Evropa ima svoje vojake, ki se imenujejo proruske in protievropske stranke v vsaki evropski državi.« Ukrajinski voditelj meni, da se je treba enotno bojevati za »našo« Evropo, ruski premier Mevedjev pa je pred tem uradni Kijev obtožil, da se ne drži svojega dela dogovorov iz Minska.
Saudska Arabija in Turčija bi v Sirijo napotili tudi kopenske sile
Komaj sta ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov ameriški kolega John Kerry dobro predstavila načrt premirja za sirsko državljansko vojno, že se napoveduje nove temne oblake. Saudski zunanji minister Adel al Džubeir je v časopisu Süddeutsche Zeitung poudaril, da mora ruski zaveznik, sirski predsednik Bašar al Asad, oditi. »Človek, ki je ubil tristo tisoč ljudi, pregnal enajst milijonov in uničil državo, v Siriji nima prihodnosti.«
Adel al Džubeir. Foto: Thomas Kienzle/AFP
Saudska Arabija se vse aktivneje pripravlja tudi na pošiljanje kopenskih sil v Sirijo, pa čeprav je sirski zunanji minister Vali dal Mualem že pred časom zagrozil, da se bodo »agresorji« domov vračali v krstah. Saudski šef diplomacije pa kljub temu napoveduje sodelovanje njihovih vojaških sil v boju proti Islamski državi v Siriji, če bo tako odločila vojaška koalicija proti tej teroristični organizaciji, ki jo vodijo ZDA. Ruski ministrski predsednik Dmitrij Medvedjev je tik pred münchensko konferenco v nemškem časopisu Handelsblatt posvaril, da lahko kopenske sile nekaterih arabskih držav v Siriji sprožijo novo svetovno vojno.
Da bi Turčija in Saudska Arabija lahko začeli skupno kopensko operacijo proti Islamski državi (IS) v Siriji, je danes napovedal tudi turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu in dodal, da Rijad v turško oporišče pošilja vojaška letala za boj proti skrajnežem, poroča STA.
Srečanje Boruta Pahorja in Dmitrija Medvedjeva ob robu konference. Foto: Dmitry Astakhov/Sputnik
Med udeleženci tudi Borut Pahor
Med tridesetimi voditelji držav in vlad, ki skupaj s sedemdesetimi finančnimi in obrambnimi ministri dajejo ton 52. münchenski varnostni konferenci, je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki bo danes sodeloval v panelni razpravi z naslovom Naproti tesnejšemu evroantlantskemu povezovanju. Vodil jo bo avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, sodelovali pa bodo še makedonski predsednik Gjorge Ivanov, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, črnogorski premier Mile Đukanović, gruzinski Giorgi Kvirikašvili in kosovski Isa Mustafa.
Zaradi ruskih svaril Črni gori pred članstvom v Natu bo vroča tudi ta tema.
Jordanski kralj Abdulah II. Foto: Claro Cortes/Reuters
Jordanski kralj: EU mora balkanskim državam podati roko
Jordanski kralj Abdulah II. pa je že v petek opozoril na nujnost pomoči balkanskim državam, da bi tako preprečili nevarnost islamskega ekstremizma. »Te države so prva črta obrambe Evrope pred ekstremizmom. Nič ne bi bilo za Evropo dražje od naraščajoče nestabilnosti in ekstremizma na Balkanu,« je povedal voditelj bližnjevzhodne države, ki gosti velik del sirskih beguncev.
»Pozivam vas, da podate roko državam, kot so Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo. Te države bi morale biti skupaj z drugimi balkanskimi integralni del evropske arhitekture, steber vaše varnosti in vašega blagostanja. Ne srečajmo se tukaj čez nekaj let zaradi razprav o grožnjah, ki bi jih lahko preprečili,« je pozval jordanski kralj.
