Na danskih parlamentarnih volitvah prevladal protipriseljenski glas

Poraz danskih socialdemokratov predstavlja najnovejši volilni neuspeh evropske levice. Toda nič bolje se niso odrezale tradicionalne stranke na drugi strani političnega spektra. Vloga nesporne zmagovalke parlamentarnih volitev je pripadla evroskeptični in protipriseljenski Danski ljudski stranki, ki bo po novem druga najmočnejša politična sila v državi.

Izid četrtkovih volitev je bil pričakovan. Zmagovalni blok desnosredinskih strank je v 179-članskem parlamentu na koncu uspel zbrati pet poslanskih mandatov več od levosredinske koalicije, ki jo je zadnja štiri leta vodila Helle Thorning-Schmidt. Prva premierka v zgodovini te severnoevropske države je po objavi izidov nemudoma odstopila z mesta vodje socialdemokratov, v odstopnem govoru pa vztrajala, da stoji za vsemi odločitvami, ki jih je sprejela v času vodenja vlade. Njena zadnja pomembna odločitev – razpis volitev v času, ko vlada ni uživala pretirano visoke javnomnenjske podpore – se je izkazala za taktično napako. Toda vprašanje je, ali bi izvedba volitev jeseni lahko preprečila poraz ali bi ga premierka s tem zgolj odložila.

Največja parlamentarna stranka je na prejšnji teden utrpela usodo podobno mislečih političnih skupin drugod po Evropi. V Veliki Britaniji in v Nemčiji so se socialdemokratske stranke v zadnjem času na volitvah slabo odrezale, medtem ko v Franciji in na Švedskem njihova podpora še vedno stagnira. Razlogi za njihove težave so skoraj vedno povezani z nezmožnostjo izpostavljanja problemov in naslavljanja širših družbenih procesov ter sprememb. Te težave še zdaleč niso omejene samo na socialdemokracijo, ampak se v takšnih in drugačnih oblikah pojavljajo tudi na nasprotni strani političnega spektra. Volitve na Danskem so to gladko potrdile.

Deficit idej

Zanimivo je, da se večina tradicionalnih strank zaveda tega deficita. Ko pride čas volitev, poskušajo prevzeti iniciativo in se pri vprašanjih, kot je priseljevanje, pomakniti na polje njihovih evroskeptičnih tekmecev. Toda ovira se ponavadi izkaže za preveliko. Laburistična stranka je na majskih parlamentarnih volitvah v Združenem kraljestvu poskušala igrati na protipriseljensko karto, a se je pri tem spektakularno opekla. Helle Thorning-Schmidt je ta teden doživela podobno usodo. Imigracija je bila poleg ekonomije osrednja tema razmeroma kratke volilne kampanje.

Poskus 48-letne političarke, da z zaostrovanjem stališč do imigrantov neposredno izzove desničarje iz evroskeptične Danske ljudske stranke (DF), na koncu ni bil uspešen. Popolnoma enaki logiki je podlegla tudi do sedaj največja opozicijska stranka Venstre pod vodstvom Larsa Løkkeja Rasmussena, ki je v četrtek zabeležila svoj najslabši rezultat v zadnjega četrt stoletja. Rasmussen, mandatar za sestavo nove vlade, je med oddajanjem svojega glasu ponovil stališče, da si še vedno želi navzven odprte Danske, a s strogimi kriteriji o tem, kdo lahko in kdo ne sme stopiti na njeno ozemlje. Obe stranki sta po besedah analitikov in komentatorjev tekmovali pri tem, kateri bo uspelo predstaviti najostrejše reforme priseljenske politike, ki že sedaj velja za eno najstrožjih v Evropski uniji. S tem sta v očeh volivcev nehote podelili politično legitimnost zahtevam DF– tudi tisti o vnovični vzpostavitvi kontrol na meji z Nemčijo – in ji v parlamentu pomagali osvojiti rekordnih 37 sedežev.

Oblike sodelovanja

Zaenkrat še ni jasno, ali bo ljudska stranka tudi uradno postala del nove desnosredinske koalicije ali se bo odločila zgolj za neformalno sodelovanje, kot je to počela med letoma 2001 in 2011. »Ključna stvar je, da si zagotovimo političen vpliv,« je po objavi volilnih izidov pojasnil vodja stranke Kristian Thulesen Dahl. Med strankami znotraj desnega bloka po ugotovitvah analitikov ostaja precej razlik v pogledih, zlasti pri vprašanju višanja javne porabe. Nekateri člani DF vstopu v Rasmussenovo nastajajočo koalicijo po poročanju Financial Timesa niso naklonjeni, predvsem iz strahu, da bi lahko njihovi volivci sklepanje kompromisov razumeli kot znak neodločnosti in kaznovali stranko na naslednjih volitvah. Medtem ko so se pogajanja o sestavi koalicije že začela, za zdaj vse kaže, da bo Dansko v prihodnjem mandatu vodila manjšinska desnosredinska vlada z neformalno podporo poslancev DF.

Uspeh evroskeptikov sovpada z naraščanjem podpore populističnim gibanjem v drugih skandinavskih državah, zlasti na Švedskem in Finskem, kjer se med prebivalstvom čedalje bolj širi strah pred dolgoročno vzdržnostjo skandinavskega modela socialne države v času vse večjih migracijskih pritiskov. Danska politika bo po štirih letih levosredinske oblasti postala bolj evroskeptična, kar bo razveselilo predvsem britansko konservativno vlado pod vodstvom Davida Camerona. Rasmussen je le nekaj dni pred volitvami napovedal, da bo v primeru zmage desnega bloka podprl Cameronov predlog reforme Evropske unije.