Tiskane izdaje
Pariz − Francija v dneh po napadu na satirični časnik Charlie Hebdo in petkovi dvojni drami s talci še naprej išče odgovore na vprašanje, kako zagotoviti varnost v državi. Medtem ko preiskovalci še vedno iščejo morebitne sostorilce napadalcev, ki so prejšnji teden ubili 17 ljudi, preden so pod streli padli tudi sami, oblasti na ulice pošiljajo 15.000 dodatnih pripadnikov varnostnih sil.
Kot je pojasnil obrambni minister Jean-Yves Le Drian, bo od torka zvečer za varnost »občutljivih lokacij« po državi − katere so to, ni razkril − skrbelo 10.000 vojakov. Še pred tem bodo že danes v okolici več kot 700 judovskih šol in ostalih judovskih zbirališč v državi namestili 5000 policistov, poroča agencija AFP. »To je prvič, da smo v tolikšni meri na naših tleh mobilizirali vojaške sile,« je opozoril francoski obrambni minister.
Medtem francoski organi pregona še naprej iščejo morebitne sostorilce napadalcev, bratov Saida in Cherifa Kouachija, ki sta v sredo v Parizu izvedla krvavi napad na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo, pri čemer sta ubila 12 ljudi, in Amedyja Coulibalyja, ki je osumljen, da je v četrtek na jugu Pariza ubil policistko, v petek pa na vzhodu Pariza vdrl v judovsko trgovino ter zajel in ubil več talcev.
Prav Coulibaly je imel po besedah francoskega premiera Manuela Vallsa pri svojih dejanjih najverjetneje pomočnika, in to menda ne le partnerko Hayat Boumedienne, ki jo oblasti še vedno iščejo, čeprav obveščevalne službe poročajo, da je že na začetku meseca zapustila državo in odpotovala v Turčijo, od tam pa v Sirijo, ampak tudi osebo, ki je po koncu njegovega napada na judovsko trgovino uredila in objavila videoposnetek, v katerem Coulibaly opisuje svoje dejanje. Premier je opozoril, da je nadaljnje iskanje osumljencev nujno, saj nevarnost ostaja visoka. Valls je za televizijo BFM danes še dejal, da je Francija v vojni s terorizmom, džihadom in radikalnim islamom.
Francoski predsednik François Hollande je poleg tega davi gostil še eno izredno zasedanje o varnosti v državi. Že včeraj so se pred shodom enotnosti in kljubovanja ekstremizmu v Parizu sestali notranji in varnostni ministri Evropske unije in ZDA, ki so razpravljali o boju proti islamskemu ekstremizmu. Med drugim so se na srečanju zavzeli za utrjevanje zunanjih meja EU in za izmenjavo podatkov o potnikih, ki za prihod v Evropo uporabljajo letalski prevoz.
Tudi stopnja nevarnosti v Franciji ostaja na najvišji ravni, predsednik Hollande pa državljane dan po shodih, na katerih se je po vsej državi zbralo skoraj štiri milijone ljudi, med njimi največ, več kot milijon in pol, v Parizu, poziva, naj ostanejo oprezni.
Foto: Charles Platiau/Reuters Pictures
Kot smo že poročali, se je shoda v Parizu poleg milijonske množice udeležilo več tujih voditeljev, med njimi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron, italijanski premier Matteo Renzi, slovenski premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, turški premier Ahmet Davutoglu, palestinski voditelj Mahmud Abas, izraelski premier Benjamin Netanjahu in jordanski kralj Abdalaha II s soprogo Ranio. Med številnimi voditelji pa na včerajšnjem shodu ni bilo ne ameriškega predsednika Baracka Obame ne katerega od drugih dveh najvidnejših članov njegove administracije, podpredsednika Jospeha Bidna ali zunanjega ministra Johna Kerryka − v Pariz je Obama poslal pravosodnega ministra Erica Holderja −, zaradi česar so se na predsednika danes vsule kritike ameriških medijev. Vtis bo, kot kaže, poskušal popraviti Kerry, ki je danes sporočil, da bo v četrtek odpotoval v Francijo in se udeležil pogovorov s francoskimi vladnimi predstavniki o boju proti nasilnim ekstremistom.
Shodi v spomin na žrtve pariških napadov so včeraj potekali tudi drugod po svetu, med drugim v Berlinu, Bruslju, Istanbulu, Madridu, New Yorku in Sydneyju.
Napadi, ki so pretresli Francijo
Tridnevno stanje preplaha v Franciji se je začelo v sredo, ko sta napadalca − pozneje so ju identificirali kot brata Saida in Cherifa Kouachija − s kalašnikovkami in raketometom napadla uredništvo francoskega satiričnega časnika Charlie Hebdo in ubila 12 ljudi, med njimi osem novinarjev. Policijskim preganjalcem sta se nato izogibala dva dni, pri tem pa oropala bencinski servis in ukradla več vozil. Po navedbah pariškega tožilstva je bil Cherif Kouachi med begom tudi lažje ranjen v vrat, a sta brata vseeno pobegnila. V petek zjutraj sta se zabarikadirala v tiskarno v kraju Dammartin-en-Goële severno od Pariza, pri tem pa zajela talca. Po celodnevnem obleganju so okoli 17. ure odjeknili streli in eksplozije, napadalca sta se spopadla s policisti in bila ubita.
Medtem se je sredi dne v Parizu začela odvijati nova drama − napadalec Amedy Coulibaly, ki je osumljen, da je v četrtek na jugu Pariza ubil policistko, je v petek popoldne pri Porte de Vinncennes na vzhodu Pariza vdrl v judovsko trgovino in zajel več talcev. Zatrdil je, da jih bo ubil, če bo policija posredovala proti bratoma Kouachi, s katerima je bil po lastnih navedbah v stiku. Skoraj hkrati s posredovanjem proti napadalcema na Charlie Hebdo so streli odjeknili tudi pri trgovini − obleganje se je končalo s smrtjo napadalca, a tudi štirih talcev, čeprav še ni znano, v kakšnih okoliščinah. Francoske varnostne sile so med dvojno operacijo rešile skupno 16 talcev, enega iz tiskarne in 15 iz trgovine.
