Tiskane izdaje
Berlin – Najhujša begunska kriza v Evropi po vojnah v nekdanji Jugoslaviji tudi v Nemčiji naplavlja na površje najboljše in najslabše. V državi, ki bo letos sprejela osemsto tisoč obupancev, so se pred pogovori kanclerke Angele Merkel z voditeljema Francije in Ukrajine o evropskih krizah desni skrajneži zaradi prihoda azilantov spopadli s policijo.
»Prepustili jim ne bomo niti milimetra!« je nemire v Heidenauu v bližini Dresdna, ki so izbruhnili zaradi napovedanega prihoda azilantov, obsodil socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel, za krščanskodemokratsko kanclerko Angelo Merkel pa je sramotno, da nasilneže podpirajo celo družine z otroki: »Za nasilje ni nobenega opravičila!« V noči s petka na soboto so se v saškem mestu s šestnajst tisoč prebivalci nasprotniki priseljevanja s kamenjem in steklenicami spopadli s policisti, ki so odgovorili s solzivcem.
(Ni naključje, da bližnji Dresden velja za rojstno mesto razvpitega gibanja Pegida. Foto: DPA/ARNO BURG/AFP)
Prosilce političnega zatočišča so vsaj na videz pričakale podobe, pred kakršnimi so zbežali iz Sirije, Afganistana in od drugod, pred tem pa so proti njim v Heidenauu z ramo ob rami demonstrirali priznani neonacisti in »normalni« meščani, med njimi ženske z otroškimi vozički.
Ni naključje, da bližnji Dresden velja za rojstno mesto razvpitega gibanja Pegida, ki je uradno nasprotovalo vsem vrstam ekstremizma, a se na koncu izkazalo s klasičnimi neonacističnimi poudarki. Takšno politično razpoloženje zaznamuje tudi nekatere druge predele nekdanje komunistične Nemške demokratične republike, čeprav ne ekskluzivno: v noči s sobote na nedeljo je zagorelo tudi v večstanovanjski hiši v bližini Stuttgarta, ki so jo preurejali za sprejem beguncev. Medtem pa nešteti Nemci pomagajo beguncem in nekatera podjetja napovedujejo, da bodo za delo izučevala tudi tiste, ki tako kot številni z Balkana ne morejo upati na politično zatočišče.
Begunska kriza je bila tudi na dnevnem redu srečanja nemške kanclerke Angele Merkel s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom in ukrajinskim voditeljem Petrom Porošenkom. Ta je do zdaj najbolj prizadeval države, v katere se ti najprej zatekajo, zdaj pa vse bolj tiste, ki so resnični cilj priseljevanja, med njimi poleg Velike Britanije in skandinavskih držav še posebno Nemčijo. Osemsto tisoč priseljencev v enem samem letu je celo osrednjo evropsko gospodarsko velesilo Nemčijo velik zalogaj.
(Ena od uničenih hiš v vasi Sartana na vzhodu Ukrajine. Foto: SERGEY VOLSKI/AFP)
Širitev begunske krize
Ukrajina si prizadeva za ohranitev »mednarodne koalicije za ustavitev agresorjev«, pri čemer je bil uradnemu Kijevu trn v očesu tudi nedavni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na anektiranem Krimu. Nekateri zahodni politiki pa tudi vladi predsednika Petra Porošenka očitajo, da ne izpolnjuje svojih obveznosti iz sporazuma.
