Na protivladnih protestih v Varšavi 50.000 ljudi

Več deset tisoč ljudi je protestiralo proti vladi in od nje zahtevalo spoštovanje ustave.

Ma. Ja.
sob, 12.03.2016, 20:13

Varšava − Spor med poljsko opozicijo, njenimi privrženci in ustavnim sodiščem na eni ter poljsko konservativno vlado na drugi strani se zaostruje, politična kriza državi pa s tem, kot kaže, poglablja.

Na ulicah poljskega glavnega mesta Varšava in drugod po državi se je danes zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladi in od nje zahtevali spoštovanje ustave.

Po ocenah varšavskih oblasti se je pred ustavnim sodiščem zbralo približno 50.000 ljudi, ki so z vzkliki »Ustava« od vlade zahtevali, naj spoštuje odločitev ustavnega sodišča. To je pred dnevi zavrnilo sporne reforme, ki jih je predložilaker da so v neskladju z ustavo. Kot smo že poročali, so sodniki so kot neskladna z ustavno razglasili številna določila, med drugim o dvotretjinski večini, ki naj bi bila, glede na novo reformo, potrebna za veljavnost sodbe. Prav tako je po mnenju sodnikov v nasprotju z ustavo določilo, da mora sodišče sestavljati najmanj 13 sodnikov; enako velja za novo pravilo, da mora sodišče primere obravnavati v kronološkem redu. Poljska vlada se je nemudoma sporočila, da odločitve ne priznava, danes pa ponovila, da je še vedno ne namerava objaviti, saj bi s tem postala pravno zavezujoča.

Sporna reforma je sicer že pred tem že odmevala v Evropski uniji − evropska komisija je januarja v zvezi z njo sprožila preliminarno preiskavo zaradi zaščite pravne države, o njej pa se je izrekla tudi Beneška komisija, svetovalni organ Sveta Evrope, ki meni, da bo reforma ogrozila demokratični sistem, človekove pravice in pravno državo. Komisija je poljsko vlado pozvala, naj spoštuje odločitve ustavnega sodišča.

Po ocenah varšavskih oblasti se je pred ustavnim sodiščem zbralo približno 50.000 ljudi. Foto: Kacper Pempel/Reuters

Kot smo že poročali, je nova poljska vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) v zadnjih mesecih − vse odkar je po osmih letih v opoziciji oktobra lani znova prevzela oblast − sprejela več spornih odločitev, ki so Poljsko pahnile v politično krizo. Sprejela je na primer novi zakon o ustavnem sodišču, ki med drugim določa, da se poslej sodbe sprejemajo z dvotretjinsko in ne več navadno večino; poleg tega pa mora biti pri odločanju o najbolj spornih primerih po novem navzočih 13 od skupaj 15 namesto dosedanjih devetih sodnikov. Zaradi te poteze se je na novo poljsko oblast vsul plaz kritik − zakon so kritizirali poljska liberalna opozicija, vrhovno sodišče, nevladniki in nekdanji poljski predsednik Lech Walesa, zaskrbljeni pa so bili tudi v Bruslju.

Za dodatno kritiko je pozneje poskrbel še sprejem nove medijske zakonodaje, ki poljski podeljuje nadzor nad državnimi mediji. Kot smo že poročali, nova medijska zakonodaja predvideva preoblikovanje poljske javne televizije TVP, javnega radia PR in tiskovne agencije PAP. Ti so zdaj organizirani kot državna podjetja, postali pa naj bi »nacionalni kulturni inštituti«. V okviru tega naj bi več pozornosti namenjali poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa naj jih ne bi več zanimal. V prvi fazi je predvidena menjava vodstva teh medijev, pri čemer bo pri imenovanju novih šefov več besede dobila vlada oziroma parlament. O vsebinah in zaposlovanju naj bi odločal nov nacionalni medijski svet, katerega člane bosta imenovala parlament in predsednik države. V drugi fazi je zatem predvidena vzpostavitev nove organizacijske strukture in sistema financiranja nacionalnih medijev.

Tudi nova medijska zakonodaja je poskrbela za precej razburjenja − proti njej so protestirale organizacije za človekove pravice in novinarska združenja, na novo poljsko vlado se je vsul plaz kritik, Bruselj pa je zaradi nje proti Poljski začel postopek za zaščito načela pravne države.

Poljska je prva članica EU, ki bo obravnavana v okviru mehanizma za ukvarjanje s sistematičnimi grožnjami državi. Evropska komisija ga je sprejela spomladi 2014 kot odziv na procese, ki so se dogajali na Madžarskem. V prvi fazi naj bi Bruselj podal oceno položaja. Mehanizem nato v drugi fazi predvideva še oblikovanje priporočil članici s časovnimi roki. Če zadeva ne bi bila zadovoljivo rešena, bi lahko bil sprožen postopek po 7. členu lizbonske pogodbe, ki lahko pripelje do odvzema glasovalnih pravic.

Januarja je nato nova poljska vlada sprejela še zakon, s katerim pravosodno ministrstvo prevzema nadzor nad generalnim državnim tožilstvom. Po novem zakonu bo namreč položaj generalnega državnega tožilca prevzel pravosodni minister, kar pomeni, da bo lahko vlival in posredoval v preiskavah vseh tožilcev. Spremenjena bo tudi struktura tožilstev na regionalni in nacionalni ravni, s čemer bo po oceni opozicije vladajoča stranka lahko izvajala nadzor na tožilci. Urad generalnega državnega tožilstva je bil po sicer neodvisen vse od reforme leta 2009, ki jo je izvedla takratna liberalna vlada. Vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega pa meni, da se bo z novim zakonom končal »neuspeli eksperiment«, ki je zmanjšal odgovornost urada tožilca. Opozicija po drugi strani opozarja, da bo posledica novega zakona politizacija tožilstva.

Prijavi sovražni govor