Tiskane izdaje
Po ugotovitvah evropske komisije v Bolgariji in Romuniji še vedno obstajajo pomanjkljivosti v pravosodju in boju proti korupciji. Bruselj je uvedel poseben nadzor obeh držav pred devetimi leti ob njunem vstopu v EU zaradi kritik članic, da razmere še zdaleč niso zadovoljive. Komisija bo tudi letos nadaljevala preverjanje napredka kljub številnim pomislekom o učinkovitosti sistema. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je sicer že ob prevzemu položaja poudaril, da si želi v svojem petletnem mandatu videti konec mehanizma nadzora. Prihodnje leto bo evropska komisija pripravila obširno poročilo o desetletnem napredku obeh držav, odprava mehanizma pa je veliko bolj verjetna za Romunijo kot za Bolgarijo.
Podpredsednik komisije Frans Timmermans je dejal, da je Bolgarija po obdobju politične negotovosti napravila nekaj pomembnih korakov, kar zadeva reformo pravosodja in boj proti korupciji. Po njegovem je zdaj napočil čas za prevod strategij v dejanja in konkretne rezultate. Timmermans je izpostavil sprejete spremembe ustave za reformo pravosodnega sistema, ki potrjujejo politično voljo za reforme, vendar jim morajo čim prej slediti potrebne zakonodajne pobude, da bodo Bolgari čutili spremembe tudi na terenu. Sklenil je z opozorilom, da mora biti prednostna naloga oblasti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu na visoki ravni, ki sta še vedno daleč največji izziv za Bolgarijo.
Ščuvanje psov na prebežnike
Ker se bolgarske oblasti bojijo, da se bo migrantski tok na balkanski poti s toplejšim vremenom okrepil, je parlament odobril vojski, ki je lahko doslej obmejnim silam nudila zgolj tehnično in logistično podporo, večja pooblastila pri varovanju državne meje. Vojska bo lahko s spremembami zakona o obrambnih in oboroženih silah po novem v kriznih razmerah izvajala skupne patrulje z obmejno policijo. Bolgarija 260 kilometrov dolgo mejo s Turčijo že zdaj varuje z 2000 policisti. Postavila je tudi 30 kilometrov ograje z bodečo žico, ki jo še podaljšuje. S temi ukrepi se je za zdaj dokaj uspešno izognila migrantskemu toku, ki iz Turčije prek Grčije in Balkana poteka proti cilju prebežnikov na severu Evrope.
Po navedbah organizacije Human Rights Watch bolgarski policisti po hitrem postopku vračajo begunce in migrante v Turčijo, do prebežnikov pa so nasilni in jih pogosto oropajo. V poročilu so zapisali, da so migranti iz Afganistana, Sirije in Iraka povedali, da so policisti nanje naščuvali tudi pse. HRW je tako lani prejel 59 prijav prisilnega vračanja beguncev iz Bolgarije v Turčijo, med njimi se je 29 beguncev pritožilo, da so jih policisti pretepli ali naščuvali pse nanje. Vsi so poudarili, da so jim odvzeli osebne stvari in denar, tudi z grožnjo s strelnim orožjem.
Čeprav v Sofiji trdijo, da to ni uradna politika in da nezakonitega ravnanja z begunci ne bodo tolerirali, prebežnikov niso poskušali zavarovati, odgovornih za maltretiranje beguncev pa niso kaznovali. Nemara je tudi zaradi policijskega ravnanja s prebežniki lani vstopilo v Bolgarijo 30.000 ilegalnih migrantov, kar je skoraj trikrat več kot leto prej, v najsiromašnejši državi EU pa so ostali le redki prebežniki.
Nezaupanje
Da Romunom ni vseeno, v kakšni družbi živijo, so pokazali tudi lanski množični protesti proti korupciji. Protesti proti koruptivni oblasti so odnesli premiera Victorja Ponto, parlament pa je z izglasovano zaupnico pokazal podporo novi tehnokratski vladi, ki jo vodi nekdanji evropski komisar za kmetijstvo Dacian Cioloș. Nova vlada naj bi vodila Romunijo do volitev jeseni prihodnje leto, Cioloș pa je napovedal boj proti korupciji na visokih položajih. Največji izziv za Romunijo v času oslabljenega zaupanja v državne institucije bo vprašanje integritete pri imenovanju na visoke položaje v pravosodju in preverjanje kandidatov pred volitvami. Evropska komisija bo na podlagi reševanja teh vprašanj ocenila, kako trdno so reforme ukoreninjene v romunski družbi.
