Tiskane izdaje
Kot je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil socialdemokratski premier Stefan Löfven, so konstruktivni pogovori med njegovo rdeče-zeleno vlado in desnosredinskim zavezništvom štirih strank omogočili, da bo lahko Švedsko s svojo manjšinsko vlado vodil še naprej.
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, se je opozicija zavezala, da bo na naslednjem glasovanju podprla v preteklosti že zavrnjeni vladni predlog proračuna za prihodnje leto. Premier je v zameno obljubil, da po volitvah leta 2018 ne bo blokiral oblikovanja manjšinske desnosredinske vlade, če bo desna sredina prejela več glasov od levice.
Pred tem je Löfven v začetku decembra - po vsega dveh mesecih na čelu vlade - za 22. marec napovedal predčasne parlamentarne volitve. V skladu z zakonodajo naj bi jih dejansko razpisal v začetku prihodnjega tedna, saj morajo od prejšnjih volitev miniti najmanj trije meseci.
Ostro nasprotovanje do priseljencev
Za razpis predčasnih volitev se je Löfven odločil, potem ko je parlament zavrnil vladni predlog proračuna za leto 2015 in podprl alternativni predlog, ki ga je pripravila desnosredinska opozicija. Potrditev slednjega so omogočili glasovi poslancev skrajno desne populistične stranke Švedskih demokratov.
Glavni razlog za takšno glasovanje sicer ni bil sam proračun, ampak ostro nasprotovanje Švedskih demokratov vladni politiki do priseljencev, ki je po njihovem veliko preveč prijazna in liberalna. Od vlade so zahtevali občutno zaostritev azilne politike, a je ta njihovo ponudbo odločno zavrnila.
Löfven je opoziciji takrat očital, da je pohodila svoje obljube in ravnala nesprejemljivo, saj so se po volitvah vsi zavezali, da Švedskim demokratom kljub njihovemu velikemu volilnemu uspehu ne bodo dopustili odločujočega vpliva v politiki.
Löfvenovi socialdemokrati so po zmagi na septembrskih parlamentarnih volitvah skupaj z Zelenimi oblikovali manjšinsko vlado, ki je končala osemletno vladavino desne sredine na Švedskem.
Manjšinska vlada je bila oblikovana zato, ker tako stranke na levici kot tiste na desni sredini s Švedskimi demokrati niso hotele sodelovati, brez njih pa nobena stran v parlamentu nima večine. Na volitvah so namreč prejeli kar 13 odstotkov glasov.
