Na švedsko-danski meji znova nadzor

Potem, ko je Švedska uvedla nadzor na meji z Dansko, je ta uvedla nadzor na meji z Nemčijo.

Ma. Ja., Mo. B.
Mon, 04.01.2016, 11:29; spremenjen: 14:53
V Evropo je lani pripotovalo več kot milijon prebežnikov, večina med njimi beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka, kažejo podatki Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR). Zaradi krize s prebežniki, najhujše po koncu druge svetovne vojne, je nadzor na mejah v preteklem letu znova vzpostavilo več članic schengenskega območja, med njimi Nemčija, Avstrija in Francija. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah sicer ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah.

Stockholm, København − Na meji med Švedsko in Dansko so danes znova začeli izvajati mejni nadzor. Prvič v zadnji polovici stoletja švedski varnostni organi na mostu Øresund, ki švedsko mesto Malmö povezuje z dansko prestolnico København, od potnikov zahtevajo dokumente s fotografijo, dodatno varnostno osebje pa opravlja nadzor na danski strani mostu, pomembni vstopni točki za prebežnike, ki iščejo zatočišče na Švedskem.

Varnostni organi preverjajo vse potnike, ki z vlaki, avtobusi ali trajekti iz Danske potujejo na Švedsko. Direktni vlak med mestoma København in Malmö odslej ustavljajo na postaji Kastrup pri letališču v danski prestolnici, kjer so postavili začasno ograjo. Tu se morajo potniki izkrcati z vlaka, opraviti nadzor, in se nato znova vkrcati na vlak. Tistim, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, bodo prepovedali nadaljevanje poti proti Švedski. Potnike so posvarili, naj popoldne, ko se bodo mnogi vračali z dela v danskem glavnem mestu − v Københavnu po nekaterih ocenah dela približno 8600 švedskih državljanov −, pričakujejo dolge vrste in zamude.

Švedske oblasti so se za uvedbo nadzora ne meji z Dansko odločile zato, da bi omejile pritok prebežnikov, ki pri njih iščejo zatočišče. Švedska je namreč lani sprejela več iskalcev azila na število prebivalcev kot katera koli druga evropska država, in sicer približno 160.000. A kot pravijo tamkajšnje oblasti, se ne morejo več uspešno spoprijemati z navalom prišlekov, zato so začeli spreminjati svojo politiko odprtih vrat. Odslej bo Švedska med drugim prebežnikom podeljevala le še začasna dovoljenja za bivanje in izpolnjevala le minimalne standarde ravnanja z begunci. Poleg tega so švedske oblasti že v prvi polovici novembra uvedle začasni mejni nadzor, zaradi česar je tedensko število prebežnikov, ki so prečkali švedske meje, s približno 10.500 padlo na 3.500. Da bi še bolj omejili število prihodov prebežnikov, je švedski parlament nato prejšnji mesec sprejel začasni zakon, ki prevoznikom nalaga odgovornost za zagotavljanje, da imajo vsi njihovi potniki na osem kilometrskem mostu Oresund ustrezne dokumente. Če jih kdo ne bo imel, mu bodo vstop v državo preprečili, prevoznika pa oglobili.

»Menim, da bo ta nadzor učinkovit. Več jih bo moralo azil poiskati v drugih državah,« je pred časom za švedski časnik Dagens Nyheter dejal minister za migracije Morgan Johansson.

Ohlajevanje odnosov z Dansko

Odnosi med Švedsko in Dansko so se zaradi krize s prebežniki in potez Stockholma sicer ohladili. Danske oblasti, ki se bojijo, da bo zaradi poostrenega mejnega nadzora na njihovi strani meje obtičalo več tisoč prebežnikov, namenjenih na Švedsko, krivdo za to pripisujejo sosedom. Danski premier Lars Lokke Rasmussen je v strahu pred prebežniki, ki bi obtičali na Danskem, že pred časom napovedal, da bo København danes uvedel začasni nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti na Dansko.

Nemčija: Schengen je ogrožen

Na odločitev držav severne Evrope so se že odzvali tudi v Nemčiji, državi, kjer je lani za azil zaprosilo okoli milijon ljudi. »Svoboda gibanja je pomembno načelo - eden največjih dosežkov Evropske unije v zadnjih letih. Schengen je zelo pomemben, a je ogrožen,« je danes posvaril tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schaefer.

Ob tem je poudaril, da je zdaj »ključno najti skupno evropsko rešitev« za najhujšo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, EU pa bi se morala po njegovih besedah osredotočiti predvsem na varovanje zunanjih meja.

Prijavi sovražni govor