Tiskane izdaje
Edinburg − Referendum o samostojnosti leta 2014 je utrdil prevlado Škotske narodne stranke (SNP), ki je leto zatem na volitvah v britanski parlament osvojila večino vseh škotskih volilnih okrajev in s tem postala tretja največja politična sila na Otoku. Njena dominantnost in prepričljivost na regionalni ravni od takrat nista več vprašanje.
Tako kot vsaka politična stranka tudi SNP dela napake, a kaj, ko običajna pravila zanjo ne veljajo. Nacionalisti na Škotskem vladajo že deveto leto zapored, njihova uspešnost na nekaterih ključnih področjih, kot so gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo, je po mnenju kritikov podpovprečna. Toda opozicijski napadi na njene neuspehe doslej niso imeli učinka in vse kaže, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti.
Škotski nacionalizem poldrugo leto po referendumu, na katerem je sever Otoka potrdil, da še vedno želi ostati del skupne države, Združenega kraljestva, ne kaže znakov stagniranja. Še več, popularnost SNP je od takrat le še narasla, pričajo javnomnenjske raziskave, število njenih članov se je početverilo. Na prihajajočih regionalnih volitvah lahko pričakuje ponovno parlamentarno večino. Predvsem zaradi tega, ker v očeh svojih volivcev, kljub temu da že dolgo zaseda oblast, še vedno funkcionira kot protestna stranka.
Položaj Škotske tudi v prihodnosti negotov
Čeprav ji septembra 2014 ni uspelo prepričati večine Škotov, da podprejo odcepitev od skupne države, ta najbolj neposredna oblika demokracije ostaja najmočnejše orožje v njenih rokah. Nacionalisti v prihodnosti ne izključujejo možnosti izvedbe novega referenduma, toda kot poudarja voditeljica SNP in prva škotska ministrica Nicola Sturgeon, samo v primeru, če bi se javno mnenje »močno obrnilo« v prid samostojnosti. Položaj Škotske znotraj Združenega kraljestva na dolgi rok tako ostaja negotov; in ravno to je tisto, kar najbolj ustreza SNP.
Stranka bo storila vse, da ohrani status quo, tudi če je njeno uradno stališče močno nagnjeno v prid njegovemu koncu. Prihodnost Združenega kraljestva v Evropski uniji je ena od tistih tem, pri kateri lahko igra na nacionalistično karto. Toda nihče z gotovostjo ne more trditi, da bi Škoti v primeru brexita na novem referendumu o neodvisnosti glasovali drugače, kot so poleti 2014.
Britanski premier David Cameron je pred dnevi med obiskom v Edinburgu, kamor je pred začetkom volilne kampanje prišel bodrit svoje konservativne kolege, opozoril, da Škotska utegne kmalu postati »enostrankarska država«. V isti sapi je napadel SNP zaradi neuspehov na področjih, ki jih volivci ponavadi razumejo kot najbolj ključne. »V normalnih okoliščinah bi njegovi argumenti veliko ljudem zveneli prepričljivo,« škotsko vlado pa postavili v defenzivo, so premierove besede komentirali novinarji časnika The Scotsman. »Toda to je Škotska,« so dodali, okolje, v katerem se javno mnenje ne obrača v skladu s pravili, ki obstajajo na drugih delih Otoka.
Tej ugotovitvi prikimavajo tudi analitiki. Primerjave novih javnomnenjskih raziskav s tistimi, opravljenimi pred pol leta, kažejo, kako javnost tako rekoč ni spremenila pogleda na to, kako uspešna je škotska vlada pri svojem delu, in to kljub temu da jo opozicija nenehno napada. Tom Costley, vodja družbe TNS Scotland, ki beleži gibanje javnega mnenja, ugotavlja, da opozicijskih strankam zmanjkuje časa za napade na SNP. »Ker bo fokus javne razprave v prihodnjih mesecih osredotočen na Evropo, bodo te s svojimi argumenti še težje pritegnile pozornost.«
Iskanje učinkovite opozicije
Po imploziji laburistov na lanskih parlamentarnih volitvah v Združenem kraljestvu obstaja verjetnost, da bo Škotska kmalu dobila novo uradno opozicijo. Konservativci so napovedali boj za mesto največje opozicijske stranke v škotskem parlamentu, prepričani, da lahko na majskih volitvah obrnejo dolgoletni trend upadanja podpore in s tem iz enačbe izrinejo svoje stare tekmece. Precej analitikov, nasprotno, meni, da so precenili svoje zmožnosti.
Torijci in vse, kar je povezano z njimi, na severu že dolgo časa vzbujajo negativna čustva. Vzpon nacionalizma in rezultat lanskih parlamentarnih volitev na Otoku sta nezaupanje v zadnjem času le še okrepila. Ne glede na to bo stranka, ki je še pred nekaj desetletji na Škotskem uživala znatno podporo, poskušala prepričati volivce, da so se stvari spremenile, predvsem pa da so škotski konservativci edina politična sila, ki lahko v danih okoliščinah funkcionira kot učinkovita opozicija.
Kako velik izziv je pred njo, kaže volilna statistika. Torijci so na zadnjih petih britanskih parlamentartnih volitvah osvojili le štiri poslanska mesta na Škotskem. Njihov delež sedežev v škotskem parlamentu je ravno tako minoren − s 15 poslanci so tretja največja stranka 129-članskem holyroodu, daleč za laburisti in neulovljivo SNP.
