Čeprav je predvolilna tekma pred lokalnimi volitvami v BiH 2. oktobra v končnici, politiki niso ponudili državljanom nobenih novih idej. V kampanji prevladuje visoka politika, v kateri dominirajo nacionalistični projekti, nihče pa si ne razbija glave z razvojem lokalnih skupnosti in izboljšanjem socialnega položaja ljudi.
Politična elita obljublja milijardne naložbe, hkrati pa je ustvarila vzdušje strahu, tako da se ljudje znova bojijo vojne. V predvolilnih nastopih kandidatov vladajočih strank in opozicije ni bistvenih razlik, ker so politične stranke postale interesne skupine. Podobni so tudi njihovi programi, ker so izgubile ideološko matrico, volivci pa več ne vedo, kaj sta socialdemokracija ali liberalizem in kaj je konservativna politična usmeritev. V njihovih očeh je vse isto, center, levica in desnica.
Več volivcev kot prebivalcev
Na lokalnih volitvah v BiH bo tekmovalo okoli 30.000 kandidatov za glasove tistih od skupno 3.345.486 volivcev, ki se bodo udeležili volitev. Na njih bodo izbrali 2835 svetnikov, 1687 v Federaciji BiH (FBiH), 1117 v Republiki srbski (RS) in 31 poslancev skupščine distrikta Brčko. Izbrali bodo še 301 mestnega svetnika, 117 v FBiH in 184 v RS ter 131 načelnikov občin in 12 županov. Volitev ne bo le v Mostarju, kjer vladajoči stranki Stranka demokratične akcije (SDA) in Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZBiH) že od leta 2008 nista dosegli dogovora, ki bi omogočil izvedbo lokalnih volitev.
Posebnost letošnjih volitev je, da se je za udeležbo prijavilo štirikrat več Srbov iz Srbije in dvakrat več Hrvatov iz Hrvaške kot pred dvema letoma. V Srbiji je pokazalo interes za politične razmere v RS in FBiH 8153 volilcev, kar bi lahko bil odgovor na popis, s pomočjo katerega naj bi si Bošnjaki zagotovili nadpolovično številčnost, ker so kot stalne prebivalce popisali več kot 190.000 rojakov, ki živijo zunaj BiH. Centralna volilna komisija BiH (CIK BiH) je registrirala tudi 21.392 volivcev iz Hrvaške, medtem ko jih je bilo leta 2014 le 11.059, po pošti pa bo glasovalo 63.398 volivcev. Po neuradnih ocenah je med vojno v BiH v Srbijo in na Hrvaško zbežalo okoli pol milijona ljudi, tako da je registriranih volivcev iz teh dveh držav zanemarljivo.
Javna skrivnost je, da lahko v manjših občinah glasovi po pošti odločajo o zmagovalcu. Tega naj bi se bal tudi načelnik Srebrenice Ćamil Duraković, ki naj bi bil izvoljen, kot trdijo Srbi, s pomočjo glasov Bošnjakov, ki so se prijavili v Srebrenici, čeprav v njej niso nikoli živeli. Po navedbah CIK BiH so zavrnili več prijav za registracijo, ker so sumili, da gre za manipulacijo. Statistiki še menijo, da so volilni seznami povsem neažurirani, tako da je v nekaterih občinah veliko več volivcev kot je prebivalcev.
Vmešavanje politikov od zunaj
V RS se bosta znova spopadla dva politična bloka. V prvem sta poleg Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) še Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP), medtem ko blok Zveza za spremembe tvorijo Srbska demokratska stranka (SDS), Stranka demokratičnega napredka (PDP) in Narodno demokratično gibanje (NDP). Po mnenju analitikov Zveza za spremembe beleži padec podpore med volivci zaradi kolaboracije častnega predsednika PDP in srbskega člana Predsedstva BiH Mladena Ivanića s prvakom SNDS in predsednikom RS Miloradom Dodikom.
V FBiH je favorit lokalnih volitev koalicija strank SDA in Zveze za boljšo prihodnost (SBB), čeprav je SBB zaradi sodnega pregona njenega predsednika Fahrudina Radončića zabeležila padec podpore volivcev. V opoziciji sta Socialdemokratska stranka (SDP), ki se nahaja v defenzivi, in Demokratska fronta (DF), ki nabira politične točke z ostro kritiko napak aktualne oblasti. V distriktu Brčko merijo moči politične stranke iz FBiH in RS, kar ima za posledico, da se Brčko ponaša z največ začetimi in hkrati z najmanj končanimi projekti. Na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom dominira HDZBiH.Posebnost so tudi lokalne volitve v Srebrenici zaradi genocida nad Bošnjaki in obtožb, da je oblast v RS nezakonito vpisala veliko število volilcev iz Srbije na volilni seznam.
V predvolilni kampanji sodelujejo tudi politiki iz Srbije, Hrvaške in Turčije. Po navedbah mednarodnega inštituta za balkanske študije Ifimes je v njej sodeloval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v Banjaluki podprl Dodikovega kandidata za župana Igorja Radojičića. Vmešaval naj bi se tudi v predvolilno tekmo v distriktu Brčko, kjer je podprl kandidata za župana Admira Nukovića. Kot še navaja Ifimes, se v volitve vmešava tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kreditiral vladi FBiH in RS ter na ta način neposredno podprl aktualne vladajoče strukture v BiH.
Tiskane izdaje
