Tiskane izdaje
»Uvesti hočemo pravico do nadaljevanja usposabljanja,« so nemški socialdemokrati napovedali »nadomestilo za brezposelnost Q«, ki naj bi iskalcem zaposlitve povečalo možnosti z omogočanjem kvalifikacije in prekvalifikacije. Zvezno agencijo za delo, ki zdaj skrbi za »klasične« nemške brezposelne, bi preimenovali v agencijo za delo in kvalificiranje, iskalci pa bi med usposabljanjem dobivali »nadomestilo I« v sedanji višini in morda celo dodatke skladno z »nadomestilom II«, bolj znanim kot Hartz IV.
Za nemške konservativce in liberalce je to še eden od velikih uspehov Schröderjeve Agende 2010, saj prejemnike socialne pomoči oskrbuje z vsem, od najemnin do ogrevanja in pomoči pri odvajanju od mamil ali alkohola, v zameno pa morajo delati. Tako imenovano nadomestilo za brezposelne I lahko brezposelni prejemajo leto dni, starejši celo 24 mesecev. Po novih socialdemokratskih predlogih bi lahko tisti, ki se tudi po končanem usposabljanju ne bi zaposlili, še enkrat prejemali nadomestilo. O programu bodo razpravljali konec junija, že zdaj pa računajo, da bo davkoplačevalce stal milijardo evrov na leto.
Protest delodajalcev
Če se to zdi veliko, bodo zadovoljni tisti, ki očitajo nemški vladi visoke vsote za izobraževanje beguncev in drugih priseljencev. »Nadomestilo Q« bo, kot upajo predlagatelji, privabilo tudi starejše. Nemčija podaljšuje delovno dobo proti 67. letu, zato se socialdemokratski ministrici za delo in socialo zdi prav, da bi ob izgubi zaposlitve tudi starejši imeli pravico do prekvalifikacije. Nemški konservativci in liberalci Andrei Nahles in njenim očitajo spodkopavanje podaljševanja delovne dobe, ki se jim zdi zaradi hitrega staranja prebivalstva nujna. Po njihovem prepričanju štiri leta prejemanja nadomestila za brezposelne starejšim ne bodo olajšala vrnitve na trg delovne sile, podaljšanje prejemanja nadomestil zaradi usposabljanja pa zakonodaja v nekaterih primerih dovoljuje že zdaj.
»Zvezna agencija za delo objavlja več delovnih mest kot kdaj prej, SPD pa bi rada z nadomestilom Q spodbudila iskalce zaposlitve k temu, da ostanejo brezposelni kar štiri leta!« je bila ostra bavarska ministrica za delo in socialo Emilia Müller. Glasno protestirajo tudi nemški delodajalci.
Predsednik njihovega združenja BDA Ingo Kramer je govoril o »fatalni spremembi zavedanja« SPD, ki bo na dolgi rok zamajala nemški socialni sistem. Poudaril je, da nemška podjetja vlagajo v usposabljanje in izobraževanje svojih zaposlenih skoraj 60 milijard evrov na leto, brez upoštevanja zaposlovanja prejemnikov nadomestila za brezposelnost. Nemški delodajalci se zavedajo, da je zaradi digitalizacije gospodarstva in dela nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja nujno, a zavračajo socialdemokratski predlog, ker se mora to po njihovem dogajati znotraj trga delovne sile. »Temelj morajo biti vedno gospodarske potrebe, ne pa abstraktne pravice,« je prepričan, v nasprotnem bo usposabljanje potekalo mimo prakse in ne bo pomagalo niti brezposelnim.
Tudi za nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja je socialdemokratski projekt kvalificiranja in prekvalificiranja brezposelnih zgrešen. »Naš problem ni brezposelnost,« je dejal v torek na srečanju s tujimi dopisniki v Berlinu. V podkrepitev prepričanja, da kvalificiranje v Nemčiji že zdaj dobro deluje, je navedel dualni šolski sistem, ki velik del zaposlenih usposablja skozi delovni proces. Po prepričanju vplivnega finančnega ministra je to tudi veliko učinkovitejše. »Kar Nemčija res potrebuje, je delo za prihodnost,« je dodal. Tako kot kanclerka Angela Merkel je tudi njen krščanskodemokratski kolega prepričan, da poskuša SPD zavrteti nazaj reforme kanclerja Gerharda Schröderja, ki so med drugim liberalizirale nemški trg delovne sile.
Ukinitev sankcij
Po prepričanju nemških konservativcev in liberalcev so prav te reforme nekdanji »evropski bolnici« Nemčiji vrnile delo in blagostanje, saj so tedaj petmilijonsko brezposelnost zmanjšale za polovico, skupaj z delodajalci pa poudarjajo, da je zaradi hitrih sprememb narave dela zdaj potrebno njihovo nadaljevanje: prilagajanje digitalizaciji in modernizaciji s fleksibilnejšim delovnim časom in spodbujanjem nadaljevanja usposabljanja v podjetjih. Velikemu delu levice so trn v peti še stare reforme, med drugim tudi stranki Levica, na katero računajo socialdemokrati skupaj z zelenimi ob morebitni zmagi na septembrskih volitvah.
Stranka Sahre Wagenknecht in Dietmarja Bartscha zahteva celo ukinitev vseh sankcij, s katerimi zdaj silijo k delu prejemnike socialne pomoči. »Levica Martinu Schulzu ponuja solidarnostni pakt proti revščini!«
