Tiskane izdaje
Smrtonosni napad, ki se je pozno sinoči zgodil v mondenem francoskem letoviškem kraju Nica ob obali Sredozemskega morja in v katerem je bilo po zadnjih informacijah ubitih več kot 80 ljudi, je le zadnji v vrsti mnogih, ki so v zadnjih letih pretresli Evropo. Objavljamo kratek pregled najbolj odmevnih med njimi.
11. marec 2004, Madrid: V jutranjih urah so na železniških postajah druga za drugo odjeknile štiri eksplozije, v katerih je umrlo 192 ljudi, skoraj 2000 je bilo ranjenih. Španske oblasti so za napad sprva obtožile baskovsko separatistično organizacijo Eta, a je kmalu postalo jasno, da so odgovorni islamski skrajneži. Nekaj tednov pozneje so v mestu Leganes izsledili šesterico osumljencev, vendar so se ti razstrelili. Poleg njih je bil v eksploziji ubit tudi pripadnik posebne policijske enote, 15 jih je bilo ranjenih. Na zatožni klopi se je znašlo 27 ljudi. Tri glavne obtožence so leta 2007 obsodili na 40.000 let zapora.
7. julij 2005, London: Med jutranjo prometno konico je London stresel niz eksplozij na postajah podzemne železnice in dvonadstropnem avtobusu na trgu Tavistock. V tragediji je izgubilo življenje 56 ljudi, med njimi štirje samomorilski napadalci, približno 700 je bilo ranjenih. Odgovornost za napad, ki so ga izvedli v Veliki Britaniji odrasli in vzgojeni mladeniči pakistanskega in jamajškega rodu, je slaba dva meseca pozneje prevzela Al Kaida. Le dva tedna po prvi seriji eksplozij je bil London prizorišče še enega podobnega napada, ki pa je spodletel. Za napade so obsodili več kot 15 ljudi.
22. julij 2011, Oslo: V jutranjih urah je v vladni četrti Osla razneslo 950-kilogramsko bombo, ki jo je doma izdelal desničarski ekstremist Anders Behring Breivik. Eksplozija je ubila osem ljudi, opustošila vladno palačo in pahnila Norveško v paniko. Breivik je, oblečen v policista, nato na otoku Utøya hladnokrvno umoril 69 članov podmladka laburistične stranke. Ko je na otok prispela policija, se je mirno predal. Odgovornost za dejanja je priznal, krivdo pa zanikal. Avgusta 2012 so ga obsodili na 21 let zapora, a lahko sodišče podaljšuje kazen, dokler meni, da še vedno ogroža družbo.
7. januar 2015, Pariz: Brata Saïd in Chérif Kouachi, pripadnika Al Kaide na Arabskem polotoku, sta v napadu na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo ubila 12 in ranila 11 ljudi. Policijskim preganjalcem sta se izogibala dva dni, nato so ju po celodnevnem obleganju tiskarne v kraju Dammartin-en-Goële, kamor sta se zatekla, ubili. Njunemu dejanju sta sledila napada Amedyja Coulibalyja, ki je ubil pet in ranil 11 ljudi, preden je pod streli padel tudi sam. Nekaj dni po napadih se je shodov enotnosti in kljubovanja ekstremizmu v Franciji udeležilo skoraj štiri milijone ljudi, največ, milijon in pol, v Parizu.
13. november 2015, Pariz: V poznih večernih urah je Pariz pretresla vrsta usklajenih napadov, v katerih je bilo ubitih 130 in ranjenih več kot 360 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, ki ji je Francija nato napovedala vojno. Oblasti so po napadih zaprle državne meje in razglasile izredne razmere − veljajo do 26. maja −, poleg tega je Francija kot prva članica EU sprožila klavzulo o vzajemni obrambi. Preiskava napadov se je razširila tudi v Bruselj, kjer so dober teden pozneje med lovom pobeglega osumljenca Salaha Abdeslama razglasili izredne razmere. Aretirali so ga sredi marca 2016.
22. marec 2016, Bruselj: Na bruseljskem letališču Zaventem sta v jutranjih urah odjeknili dve eksploziji, tretja je stresla postajo podzemne železnice Maelbeek sredi evropske četrti. V napadih, za katere je prevzela odgovornost Islamska država, je bilo ubitih najmanj 31 in ranjenih več kot 300 ljudi. Belgijske oblasti so po napadih dvignile stopnjo teroristične nevarnosti v državi na najvišjo raven in razglasile tridnevno žalovanje. Preiskovalci so kmalu identificirali trojico osumljencev: brata Khalida in Brahima El Bakraouija ter Najima Laachraouija. Preiskava še poteka.
28. junij 2016, Istanbul: Na istanbulskem letališču Atatürk, enem največjih križišč, ki ga je samo lani prečkalo več kot 61 milijonov potnikov, so v večernih urah odjeknili streli in eksplozije. V napadu je bilo ubitih najmanj 45 ljudi, skoraj 230 je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, a dokazi po prepričanju turških pristojnih služb kažejo na vpletenost skrajne islamistične skupine Islamska država (IS).
