Tiskane izdaje
London - Kontrast med razpoloženjem v taborih zmagovalcev in poražencev ne bi mogel biti večji. Medtem ko sta pri prvih razsajala evforija in veselje, so se v strankah, ki se niso odrezale najbolje, zaprli vase. Za tiste, ki niso dosegli pričakovanih rezultatov, je bil današnji dan eden najhujših v njihovi karieri. Za vse ostale je pomenil upanje in nov začetek.
»Nisem star človek, toda dobro se spomnim, kako sem leta 1987 oddal svoj glas in se nato veselil čudovite zmage. Enako je bilo pet let kasneje in leta 2010, ko smo uresničili sanje in laburiste potisnili z oblasti. A prepričan sem, da je bila tokratna zmaga najslajša od vseh.« Besede, ki jih je vidno navdušeni David Cameron v zgodnjih jutranjih urah izrekel na štabu konservativne stranke, niso bile namenjene širši javnosti, pač pa mladim sodelavcem, znancem in prijateljem, s katerimi so skupaj proslavili nepričakovan izid četrtkovih volitev. V njih je bilo čutiti tako visoko raven zadoščenja, ki ga prinese prepričljiva zmaga, kot odahnjenje, ko se vsi vpleteni zavedo, da ves trud vendarle ni bil zaman.
Le nekaj ur kasneje, ko je vodja konservativcev kot zmagovalec volitev nagovoril britanske državljane pred vhodom v Downing street 10, je bilo navdušenje manj definirano, zavito v pozitivno sporočilo, ki ga je Cameron namenil celotni državi. »Resnično verjamem, da smo na začetku nečesa posebnega. Kot vlada z absolutno večino sedežev v parlamentu bomo lahko uresničili vse zaveze iz svojega programa,« je dejal. Med obljubami, ki jih je izpostavil, je naštel tri milijone novih pripravništev za mlade, več pomoči za družine z otroki, znižanje davkov, gradnjo novih domov, ustvarjenje dveh milijonov novih delovnih mest in referendum o prihodnosti britanskega članstva v Evropski uniji, ki ga stranka namerava organizirati do konca leta 2017.
Štirje narodi, ena država
Med najpomebnejšimi poudarki Cameronovega govora je bila tudi prihodnost Združenega kraljestva. Neverjetno zmagoslavje Škotske narodne stranke - v parlamentu bo odslej sedelo 56 njenih poslancev - so spremljala ugibanja o novem poskusu odcepitve severa otoka od preostalih delov skupne države. Vodja nacionalistov Nicola Sturgeon je le nekaj ur pred premierovim govorom zavrnila kakršno koli povezavo med izidom volitev in razpisom novega referenduma o neodvisnosti. Stranka po besedah Surgeonove meni, da absolutna večina konservativcev ne pomeni bistvenih sprememb, kar se tiči škotskih zahtev po večji samostojnosti. »Konservativci ne morejo preprosto spregledati tektonskih premikov na Škotskem. Pomembno je, da naši poslanci dobijo močan glas v westminstru,« je dejala.
Cameron ne skriva ambicije, da si želi ostati voditelj ene države, enega Združenega kraljestva. »Prizadevali si bomo, da gospodarsko okrevanje doseže vse dele države, od severa do juga, od vzhoda do zahoda.« Kot je poudaril, spoštljivo vladanje pomeni priznanje dejstva, da imajo različni narodi svoje lastne izvršne in zakonodajne organe. Vlade teh narodov bodo po premierovih besedah v prihodnjem mandatu dobile nove pristojnosti in postale močnejše. »Na Škotskem nameramo ustvariti najmočnejšo avtonomno vlado na svetu,« je dejal. Ob tem seveda ne bodo pozabili na Wales, Severno Irsko in Anglijo, ki edina nima lastnega zakonodajnega organa.
Odstopi in obžalovanje
Tudi vodje drugih političnih strank so razmišljali o prihodnosti, predvsem o svojih karierah in o življenju izven visoke politike. Ed Miliband, Nick Clegg in Nigel Farage so eden za drugim napovedali odstope s svojih položajev, vedoč, da je potekel njihov rok trajanja. »Danes se počutite užaloščene, toda argument, ki smo ga vseskozi zagovarjali na volitvah, kljub porazu ne bo izginil. Neenakost v naši državi ne bo izginila, to je izziv našega časa in boj zanj se bo nadaljeval,« je v svojem odstopnem govoru povedal Miliband, prepričan, da bodo laburisti tudi v prihodnje ostali stranka, ki bo zagovarjala interese delavnega razreda. Miliband, ki je postal vodja opozicije pred štirimi leti, je odgovornost za boleč poraz v celoti prevzel nase.
Enako ponižnost je pokazal tudi vodja liberalnih demokratov Nick Clegg. »Nikoli ne bomo vedeli, koliko življenj smo spremenili na bolje,« je dejal dosedanji namestnik britanskega premiera, ki je sodelovanje v koalicijski vladi v času velikih ekonomskih izzivov opisal kot izjemno čast. Ob tem je dodal, da se mu »lomi srce, ko vidi, koliko njegovih prijateljev in kolegov je izgubilo svoje sedeže«. Stranka, ki je leta 2010 osvojila 57 poslanskih mandatov, jih bo v novem parlamentu imela zgolj osem.
Nigel Farage, vodja evroskeptične stranke UKIP, je izrazil razočaranje nad volilno tekmo, potem ko v okrožju Thanet South ni osvojil dovolj glasov za vstop v parlament. Hkrati je priznal, da se je z odstopom z njegovih ramen dvignilo precejšnje breme.
Na volitvah je poslanska mesta izgubilo večje število uglednih politikov, med njimi Milibandova kandidata za finančnega in zunanjega ministra Ed Balls in Douglas Alexander ter Vince Cable in Danny Alexander iz vrst liberalnih demokratov.
