Tiskane izdaje
Mesec dni po britanskem referendumu so razmere na Otoku presenetljivo mirne, toda razlogi za skrb in negotovost še zdaleč niso izginili.
Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije se letos še ne bodo začela. Nova britanska vlada bo počakala z uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. Druge možnosti nima, saj v državi mesec dni po zgodovinskem referendumu še vedno ni nobene sledi konsenza o tem, kakšna naj bo njena pogajalska pozicija v ločitvenem postopku. Vlada Therese May se še naprej ukvarja predvsem z gašenjem požara, ki ga je povzročilo glasovanje. Premierkini obiski na Škotskem, v Nemčiji in Franciji so utrdili vtis, da ima razmere pod nadzorom in da bodo prihodnji meseci precej mirnejši, kot se je pričakovalo.
Prvih sto dni nove vlade bo kljub temu odločilnih. A največje bitke ne čakajo Therese May v Evropi, temveč doma, kjer se bo morala v razmeroma kratkem obdobju spopasti s celo vrsto problemov.
Pred novo recesijo
Tri leta neprekinjene gospodarske rasti na Otoku se, kot opozarjajo analitiki, bližajo koncu. Utegne se zgoditi, da bo Združeno kraljestvo prvič po letu 2009 padlo v recesijo. Britansko gospodarstvo se bo v tretjem in četrtem četrtletju letošnjega leta po napovedih Bloomberga skrčilo za 0,1 odstotka, kar ni veliko, a kljub temu predstavlja precejšnjo razliko v primerjavi z 0,6-odsotno rastjo, ki so jo pričakovali analitiki. Verjetnost recesije je zdaj že 40-odstotna, medtem ko je bila še pred dvema mesecema samo 18-odstotna.
Finančni minister Philip Hammond je konec prejšnjega tedna med zasedanjem finančnih ministrov in vodij centralnih bank skupine G20 v kitajskem Chengduju opozoril, da mora Britanija zavzeti realistično pogajalsko držo v ločitvenih pogajanjih z EU, sicer bo tvegala leta uničujoče gospodarske negotovosti. Hammond ne verjame, da bo uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe samodejno vnesla novo stabilnost v otoško gospodarstvo. »Negotovost se bo končala šele, ko bo dogovor sklenjen.« V najboljšem primeru se bo začela zmanjševati po tem, ko se bo London odločil, kakšen odnos si v prihodnosti želi imeti z EU. Toda ključen pogoj za to bo Britančevem prepričanju »pozitiven« odziv evropske strani.
Politična aritmetika
Pričakovati je, da bodo razmere v gospodarstvu ključno gonilo razmer v politiki. Če se bodo razmere precej poslabšale, se bo pritisk na Thereso May precej povečal. Ob odsotnosti učinkovite opozicije bo glavni vir tega njena lastna konservativna stranka, kjer bo premierka nenehno morala iskati ravnovesje med najbolj proevropsko in najbolj evroskeptično usmerjenimi poslanci. John Rentoul, komentator Independenta, opozarja pred resnimi izzivi, ki jo zanjo prinaša preprosta aritmetika v spodnjem domu britanskega parlamenta. Večina od 649 poslancev, ki sedijo v njem, je na referendumu podpirala obstanek države v EU, za izstop se ni zavzela niti večina torijcev. Zanimivo bo videti, kako uspešna bo nova vlada pri zbiranju zadostne podpore pri nekaterih ključnih glasovanjih, ki se bodo nanašala na brexit. Kaj dosti drugega kot popuščanje ji verjetno ne bo preostalo, to pa utegne imeti velik učinek na vsebino odločitev. »Večina tistih [poslancev], ki so glasovali za obstanek v EU, bi bila lahko v prihodnjih dveh ali treh letih pogajanj kakor sito,« piše Rentoul. »Vsakič bi se odločila za manj omejitev na področju priseljevanja iz EU in za več dostopa do skupnega trga.« Vprašanje je, ali bi brexit v tem primeru še vedno pomenil brexit.
Nemogoč pogoj
Nič lažja naloga nove premierke ne čaka pri izpolnjevanju obljube, ki jo je takoj po prevzemu oblasti dala Škotom in Severnim Ircem (ta dela Združenega kraljestva sta glasovala za obstanek v EU). Theresa May je med srečanjem s škotsko prvo ministrico Nicolo Sturgeon zagotovila, da njena vlada ne bo začela izstopnega procesa, dokler vsi deli države ne bodo uskladili svojih želja in dosegli skupne pogajalske pozicije. O tem, kako bo ta proces potekal, za zdaj nihče ne govori. Jasno pa je, da bo vsaj ena stran morala popustiti. Nicola Sturgeon je v ponedeljek razkrila seznam ključnih interesov Škotske, ki morajo biti zaščiteni, če se britanska vlada v prihodnjih letih želi izogniti novemu referendumu o neodvisnosti severa otoka. Med njimi je tudi ohranitev prostega pretoka delovne sile in dostop do skupnega trga, kar je sam po sebi nemogoč pogoj. Škotska političarka se tega zaveda bolje kot kdor koli drug.
