Namesto Frontexa agencija z več moči

Ljubljana – Če so za zdaj države članice schengenskega območja zavrnile govorice o uvedbi mini schengenskega območja, pa je res, da se komisija Evropske unije poigrava z zamislijo, da bi ustanovili novo mejno agencijo s širokimi pooblastili in spremenili schengensko zakonodajo.

Tako sprememba schengenskih pravil kot uvedba nove agencije na ravni Evropske unije je politična odločitev, ki še ni sprejeta, imajo pa države članice na mizi že osnutek. Gre za predlog sprememb schengenskega zakonika in dveh novih uredb o evropskem potnem dokumentu za vračanje državljanov tretjih držav in o evropski mejni policiji in obalni straži. Morebitna novonastala agencija bo imela veliko večja pooblastila kot sedanji Frontex, nam je pojasnil Marko Gašperlin, pomočnik direktorja uprave uniformirane policije.

Ker predlog komisije sprejemata evropski parlament in svet EU, Gašperlin opozarja, da je »rezultat dolgotrajnega postopka težko zanesljivo napovedovati, saj postopek sprejemanja običajno traja vsaj leto dni«.

Spet čakanje na mejnih prehodih

Sogovornik meni, da se s spremembo schengenskega zakonika »uzakonjajo« obveznosti bolj sistematične kontrole dokumentov ob prehodu meje tudi za državljane EU, Švice in Evropskega gospodarskega prostora, predvsem pa bo več preverjanja v bazah podatkov. O tem so države EU določeno politično soglasje dosegle že po terorističnih napadih v Parizu.

Ta ukrep bo imel posledice tudi na naših mejah, predvsem bo to opazno v prometnih konicah v turistični sezoni, zato je strah pred dolgimi čakalnimi vrstami na mejnih prehodih upravičen. Slovenija je po Gašperlinovih besedah na to že opozorila in bo tako ravnala tudi v postopku sprejemanja akta.

Korenitejše spremembe se obetajo pri mejnem nadzoru. Če je Frontex kot agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije predvsem skrbel za usklajeno sodelovanje držav pri nadzoru zunanje meje, vsaka aktivnost pa je bila vezana na soglasje države gostiteljice in pripravljenost držav, da dajo na razpolago svoje kadre, naj bi imela naslednica bistveno večje pristojnosti.

»Nova agencija in države članice naj bi si delile pristojnosti pri upravljanju zunanjih meja (po sistemu integriranega upravljanja meja, ki ga prav tako uzakonja nova uredba). Agencija bo imela bistveno večje pristojnosti pri spremljanju stanja na zunanjih mejah in bo ob večji ogroženosti dela zunanje meje predvidoma lahko intervenirala z okrepljenim nadzorom, brez pogojevanja države, kjer je intervencija potrebna,« pojasnjuje Gašperlin.

Krepitev schengna?

Krepijo se še nekatere druge funkcije, denimo na področju vračanja tujcev, ki so v EU nezakonito. »To je poskus odgovora na trenutne zaostrene razmere, ki so posledica migracijskih pritiskov in varnostnih groženj. Čeprav kar precej posega v suverenost držav članic, kar bi bilo še pred kratkim težko sprejemljivo za članice, lahko pričakujemo, da bo veliko predlogov sprejetih in da bo to omogočilo ne samo preživetje schengna, temveč njegovo krepitev. Kot se je že v preteklosti nesporno pokazalo, tudi v primeru evrske krize, je učinkovit odgovor na krize 'več Evrope', ne pa zatekanje nazaj za plote nacionalnih držav,« je še dodal Gašperlin.