Bruseljski bazar za manj CO2

Sloveniji bo predvidoma uspelo doseči, da bo pri zmanjševanju izpustov CO2 dobila odpustek na področju prometa.

Objavljeno
23. oktober 2014 11.37
reut_rompuy
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Delo.si
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Delo.si

17:55 - Kočljivo vprašanje je tudi boljše povezovanje energetskih omrežij med članicami. Predvsem Španija in Portugalska, ki imata veliko obnovljivih virov, si prizadevata za bolj ambiciozno povezovanje. Nekaj držav ima s tem težave.

Strokovnjak za energetiko z bruseljskega inštituta Bruegel Georg Zechmann je pred kratkim v intervjuju za Delo glede omrežij med Španijo in Francijo pojasnil: »Francoski potrošniki se bojijo, da bodo morali plačevati višjo, špansko ceno elektrike. Na drugi strani se proizvajalci bojijo, da bo se bodo cene znižale. Tako se igralci postavljajo po robu vsakemu posameznemu koraku, ki bi pripeljal k integraciji trga, krepitvi solidarnosti in poenotenju«.

Kako se bodo energetsko-podnebni cilji uresničevali, bo uredila evropska zakonodajo, ki jo na predlog evropske komisije sprejemata evropski parlament in svet EU (članice). V teh postopkih članice nimajo pravice veta. Na vrhu EU je po pisanju Spiegla na mizi tudi predlog, po katerem bi uresničevanje vsakega cilja v poznejših postopkih morali s soglasjem odobriti tudi voditelji 28 članic (evropski svet), s čimer bi članice obdržale pravico veta. Tako bi bila ogrožena tudi celovitost sprejetega svežnja.

17:33 - Po neuradnih informacijah obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo na današnji večerji voditeljev 28 članic na vrhu EU dosežen sporazum o energetsko-podnebnih ciljih. Odprtih je sicer še nekaj vprašanj glede razdelitve bremen zniževanja izpustov CO2 (do leta 2030 skupno 40 odstotkov glede na leto 1990). Poljska z velikim deležem premoga v energetski mešanici naj bi v kompromis privolila šele v sklepni fazi.

Sloveniji bo predvidoma uspelo doseči, da bo pri zmanjševanju izpustov CO2 dobila odpustek na področju prometa, ki predvsem s tranzitom prispeva nadpovprečno visok delež emisij.

Odprto vprašanje je energetska učinkovitost. Evropska komisija je predlagala, da bi se do 2030 morala povečati za 30 odstotkov. Četudi ima cilj zgolj naravo priporočila, se mu po robu postavlja Britanija, ki takšna prizadevanja ne obravnava kot smotrna. Po ugibanjih bi utegnili številko znižati na 27 odstotkov.

Nekaj nejasnosti je tudi še glede tega, kako in po kakšnih merilih naj bi na ravni celotne Unije dosegli želeni delež obnovljivih virov (27 odstotkov), za katerega ne bo nacionalnih ciljev. Podaljševanje razdeljevanja brezplačnih kuponov za izpuste CO2 bolj nerazvitim članicam za panoge, ki bi s podnebno politiko lahko utrpele konkurenčno škodo, na obdobje po letu 2020 že tako velja za »sklenjeno kupčijo«.

16:51 - Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh EU opozorila, da bi po načrtih za obdobje 2020-2030 znižali izpuste CO2 za dodatnih dvajset odstotkov. To je enak delež, kot bo predvidoma dosežen v tridesetletnem obdobju 1990-2020. Skupno bi znižanje znašalo štirideset odstotkov. Zato pogajanja niso enostavna, »saj moramo upoštevati tudi našo mednarodno konkurenčnost«. Sporazum, ki bo dosežen, naj bi bil dober izhodiščni položaj za svetovni podnebni vrh decembra 2015 v Parizu, saj bi bila EU zgled za svet.

Glede gospodarskih razmer v EU je Merklova povedala, da podpira Junckerjev načrt investicijskega svežnja v višini 300 milijard evrov. Toda prizadevanja za rast in urejanje javnih financ bi morala iti z roko v roki. Tako kot Juncker včeraj je opozorila, da se rasti ne da doseči z velikimi primanjkljaji. Ti so bili v Evropi v zadnjih letih visoki, pa kljub temu rasti ni bilo. »Iz preteklosti bi se morali naučiti,« je povedala.

Francoski predsednik François Hollande je povedal, da je prednostna naloga Francije gospodarska rast. Pakt stabilnosti (z maastrichtskimi proračunskimi merili) da bi morali upoštevati, a z maksimalno prožnostjo. Pogovore z evropsko komisijo o proračunu obravnava kot normalen dialog. Britanski premier David Cameron pa je opozoril, da gospodarstvu na Otoku gre dobro in odpira delovna mesta, ni pa imuno na težave drugih v EU. Na vrhu si želi slišati, kaj bodo evropske države naredile za več zaposlovanja, za deregulacijo, za gospodarsko rast.

15:45 - »Nimam treme,« je ob prihodu na njegov prvi bruseljski vrh EU povedal predsednik vlade Miro Cerar. Glede podnebno-energetskih načrtov Unije do leta 2030 pričakuje, da bo razprava na vrhu pripeljala do zavezujočih sklepov. Slovenija podpira ambiciozne cilje, zavzel pa se bo za enakovredno obravnavo članic in opozoril na slovenske specifike, predvsem na večji del izpustov, ki prihajajo iz tranzitnega prometa. Tu si bo prizadeval za posebno obravnavo Slovenije.

Cerar se bo danes dvostransko srečal tudi s predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Na mizi bodo proračunski načrti za leto 2015. »Prepričan sem, da bomo dobili zeleno luč evropske komisije,« je povedal. Tudi za Slovenijo da je pomembno, da bo primanjkljaj prihodnje leto pod tremi odstotki BDP.

***

Bruselj − Voditelji članic Evropske unije bodo danes v Bruslju poskušali doseči dogovor o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030.

Izhodišče za pogajanja je predlog evropske komisije, ki opredeljuje tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990, 27-odstotni delež obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov, piše Slovenska tiskovna agencija. Pogajanja so burna, ozračje naelektreno, dodaja. Članice načeloma podpirajo ambiciozne cilje, a zatika se pri delitvi bremen. O tem se bodo sicer podrobno pogajale po vrhu, vendar nočejo privoliti v krovne cilje, dokler ne dobijo določenih zagotovil glede delitve stroškov. Poleg omenjene trojice je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih energetskih omrežij. Trenutno se članice pogajajo o dveh možnostih - ali bi cilj za povezanost elektroenergetskih omrežij določile pri desetih ali pri 15 odstotkih.

Pri doseganju podnebno-energetskih ciljev je na kocki veliko. Vzhodnoevropske članice na čelu s Poljsko želijo, da bi tudi po letu 2020 v čim večji meri še lahko dobivale brezplačne kupone za izpuste (ETS) toplogrednih plinov. Po osnutku sklepov vrha EU bi manj razvite članice, ki imajo BDP nižji od 90 odstotkov evropskega povprečja (tudi Slovenija), dobile nekakšne subvencijo: brezplačno bi prejele deset odstotkov vseh izdanih kuponov. Preostanek bo razdeljen med vse članice. Najbolj siromašne članice (pod šestdeset odstotkov BDP) naj bi dobile še manjšo količino kuponov (od enega do dveh odstotkov). Izkupiček bodo morale nameniti za naložbe v posodabljanje energetskih sistemov.

Največ zapletov je pričakovati glede nacionalnih ciljev za zmanjšanje izpustov CO2. Vsaka država si želi izbojevati kakšne izjeme na katerem od področjih. Slovenija, denimo, si želi olajšave na področju transporta, ki bo po projekcijah v prihodnjem obdobju še v večji meri obremenjeval slovensko podnebno bilanco. Poljakom je že nasploh težko sprejemljivo že 40-odstotno zmanjšanje izpustov do 2030, saj so prepričani, da bo ogrožena konkurenčnost njihovega gospodarstva. Britanija izpostavlja velik pomen nukleark, Nemčija je na čelu skupine za čim večjo širitev obnovljivih virov, rabi jedrske energije naklonjena Francija se pri boljšem energetskem povezovanju z Iberskim polotokom boji zvišanja cen.

Zadnji vrh za Rompuya, prvi za Cerarja

To bo sicer zadnji vrh za predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuya in prvi bruseljski vrh za novega slovenskega premierja Mira Cerarja. Ta se bo še pred vrhom udeležil vrha evropskih liberalcev, tik pred začetkom zasedanja članic Unije pa bo imel tudi dvostransko srečanje z Van Rompuyem, piše STA.

Vrh se bo nadaljeval še v petek, ko bodo v ospredju finančne in gospodarske teme.