Nasilje med vrhom G20 se preliva v predvolilno tekmo

Berlin – Zakrinkani metalci kamenja in molotovk s hamburških streh, ki jih je posnela kamera za nočno snemanje, so postali neslavni simbol nasilja in kaosa med vrhom G20. A trinajst moških nemškega in ruskega rodu je znova na svobodi in mnogi Nemci so začudeni. Ti dogodki se namreč že selijo na nemški politični oder in bodo morda celo vplivali na volitve.

Kot poroča časopis Hamburger Abendblatt, štirim osumljencem ruskega rodu niso pravočasno priskrbeli prevajalcev, njim in devetim Nemcem pa so preiskovalci onemogočili tudi drugo obvezno proceduro za zadrževanje v zaporu, potem ko so jih zajele posebne policijske enote. Državni tožilec Kai Wantzen govori o »za nas praktično nerešljivem položaju« in ljudje, ki so med vrhom najrazvitejših in najvplivnejših držav sveta pomagali Hamburg spraviti v izredno stanje, so spet na svobodi.

Obkladanja z očitki

Kdo bo odgovarjal za to? Zaradi vsega dogajanja ob robu vrha G20 se dobra dva meseca pred nemškimi parlamentarnimi volitvami najvišji politiki države že obkladajo z očitki, pa čeprav se je sam šef kabineta krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel postavil na stran socialdemokratskega župana Hamburga Olafa Scholza, ki je v zvezni Nemčiji odgovoren za red in mir v svojem mestu deželi. »Zato zame zdaj ne gre za strankarska soočenja, ampak za soočanja med demokrati, ki zagovarjajo pravno državo, ter radikalno, avtonomno, skrajno levičarsko manjšino, ki to pravno državo izziva,« je povedal Peter Altmaier, a so to morda preslišali njegovi hamburški kolegi.

Visoki predstavniki opozicijske deželne CDU so že zahtevali Scholzev odstop. Bera hamburškega divjanja je 476 ranjenih policistov in velika materialna škoda zaradi požigov in poškodovanj avtomobilov, razbijanja izložbenih oken trgovin in bank in celo uničevanja cestnega asfalta, s katerim so nasilni demonstranti dopolnjevali kamenje.

»Takšnega zmagoslavja nasilnim skrajnežem ne privoščim,« je takoj po vrhu svoj odstop zavrnil župan in eden od podpredsednikov nemške socialdemokratske stranke, v sredo pa se je sicer opravičil, a še enkrat zavrnil odstop. Njegov strankarski kolega in zunanji minister Sigmar Gabriel raje obtožuje krščanskodemokratsko kanclerko. Ta si je za vrh izbrala svoje rojstno mesto, je poudaril za Funke Mediengruppe, in kdorkoli zahteva Scholzev odstop, mora po njegovem prepričanju zahtevati tudi odhod Angele Merkel. Nemški šef diplomacije svoji koalicijski partnerici očita poskus »samoinsceniranja« pred volitvami, »dvolično igro črnega Petra« ter nesramno in hudobno predvolilno tekmo. Kanclerka je odgovorila z opominom, da je tudi Gabriel aktivno sodeloval na vrhu G20: »Odkrito rečeno me je veselilo, da me je zunanji minister Gabriel spremljal v Hamburgu, da se je srečal z zunanjimi ministri več držav, se udeležil več pogovorov, med drugimi z ameriškim predsednikom, in verjamem, da je pomagal k uspehu vrha.«

Množično razburjenje

Da organizacija takšnih vrhov ni preprosta stvar, so po njenih besedah videli že v Heiligendammu na G8 in v Elmauu na G7, »država kot Nemčija pa mora biti sposobna organizirati takšen vrh«! In če ne, kdo je odgovoren? Scholzu so že prej očitali preveliko strpnost do levih skrajnežev, kot je »avtonomno« gibanje Rote Flora, ki je leta 1989 nastalo z nezakonito zasedbo preostanka nekdanjega gledališča v hamburški četrti, zdaj vsemu svetu znani pod kratico »Schanze«. Nasilneži med demonstranti proti G20 so namreč najbolj razdejali prav ta mestni predel, zaradi česar jih je odvetnik organizacije Rote Flora celo vprašal, zakaj niso šli razbijat v bogatejše četrti. Ta izjava Andreasa Beutha je močno razburila Hamburg in vso Nemčijo in odvetnik jo je medtem že omilil.

Po eni zadnjih raziskav javnega mnenja zaradi Hamburga glasove izgublja stranka Levica, katere privrženci bolj kot vsi drugi odobravajo politično nasilje v hamburškem slogu. Ni pa še mogoče presojati, ali bo vpliv trajal vse do parlamentarnih volitev. Krščanskodemokratski notranji minister Thomas de Maizière se medtem že zavzema za vseevropske izmenjave podatkov o levih skrajnežih, saj »kraval turizem« ni le nemški problem. Je pa tudi nemški, kar dokazujejo nasilneži, ki so se po objavi svojih fotografij v obremenjujoči akciji sami predali policiji. Eden izmed njih je devetnajstletni Hamburžan Kevin, ki je s kamenjem ciljal vodne topove, zdaj pa ima po besedah stare mame, pri kateri živi, slabo vest. Menda se tudi nikoli ni zanimal za politiko. Med tujimi »kraval turisti«, ki jih je prijela policija, je poleg prej omenjenih Rusov tudi več Francozov, Italijanov, Švicarjev, Turkov, Poljakov, Nizozemcev, Špancev in Portugalcev. A še ni znano, ali so proti njim zbrali dovolj dokazov in niso hkrati naredili resnih preiskovalnih napak.