Nasprotovanje brexitu ne bo ustavilo 50. člena

Razprava o predlogu zakona o uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, ki je ta mesec brez večjih težav prestal glasovanje v spodnjem domu britanskega parlamenta, se je danes preselila v lordsko zbornico. Opozicija se nadeja, da bo med njo dobila novo priložnost za spremembo predloga in vanj vključila nekatere varovalke.

V nasprotju s spodnjim domom parlamenta, kjer imajo konservativci absolutno večino, stranka Therese May v 805-članski lordski zbornici obvladuje le slabo tretjino glasov. Četrtino jih nadzorujejo laburisti, petino liberalni demokrati, kar 178 lordov pa ni povezanih z nobeno od političnih skupin, zato tudi niso omejeni s strankarskimi glasovalnimi pravili, ki zmanjšujejo manevrski prostor njihovih konservativnih in laburističnih kolegov. Nobena skrivnost ni, da med lordi vseh vrst in barv (tudi konservativnimi) prevladuje močno nasprotovanje brexitu, sploh takšnemu kot ga načrtuje konservativa vlada premierke May. Tudi zato v prihodnjih dneh in tednih ne kaže povsem izključiti nastanka novih težav pri uveljavljanju referendumskega izida.

Na začetku dvodnevne razprave, ki ji bo sledilo obravnavanje predloga zakonu v različnih odborih, so bili jasni obrisi vsaj dveh potencialnih nesoglasij, ki bi lahko privedli do upora v vrstah opozicijskih in neodvisnih članov zbornice. Nanašata se na zagotavljanje pravic priseljencev iz drugih držav EU in na vidik, da mora parlament po koncu pogajanj z Unijo imeti možnost glasovanja o doseženem dogovoru. Med sprejemanjem predloga zakona o uveljavitvi 50. člena v spodnjem domu, opoziciji ni uspelo izglasovati nobenega od predlaganih popravkov. Med njegovim sprejemanjem v zgornjem domu si obeta novo priložnost.

Pomisleki o pristojnostih

Toda v ozadju načrtov stojijo tudi globlji pomisleki o tem, kje se začnejo in končajo pristojnosti neizvoljene zbornice, ki je po mnenju mnogih potrebna korenitih reform. Zanimiva razprava o tem je potekala novembra lani, ko je višje sodišče odločilo, da mora vlada za uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe dobiti soglasje poslancev. Jasno je bilo, da bo zakon prej ali slej končal v lordski zbornici. Izjave nekaterih članov, denimo Patience Wheatcroft, da bi bilo treba zakon blokirati, dokler več ne bo znanega o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz EU, so dvignile precej prahu in privedle do ostrih opozoril pred brezbrižnostjo zgornjega doma. Tako strokovnjaki kot mediji so bili jasni, da bi poskus blokade zakona predstavljal močno vprašljivo dejanje v kontekstu referenduma, ki je v javnem diskurzu dosegel že tako rekoč mitološke razsežnosti. »Trditev, da neizvoljene elite poskušajo strmoglaviti voljo ljudi, ne bo umrla,« je takrat zapisal komentator Financial Timesa Sebastian Payne. Več mesecev kasneje njegova ocena še vedno drži.

Od takrat so se apetiti članov lordske zbornice nekoliko umirili. To dokazuje tudi nedeljski nastop lorda Petra Mandelsona na BBC, med katerim je eden od ideoloških vodij novega laburizma dejal, da njegovi kolegi ne bi smeli obupati nad možnostjo, da sooblikujejo brexit, a hkrati poudaril, da »mora na koncu prevladati volja spodnjega doma, saj je ta neposredno izvoljen s strani volivcev«.

Omejevalna tradicija

Člani lordske zbornice lahko zakone potrdijo oziroma zavrnejo, naredijo popravke in jih pošljejo poslancev v ponovni premislek, toda pri tem so omejeni z ustavno tradicijo in pravili, konkretno s konvencijo lorda Salisburyja iz leta 1945 in zakonom o delovanju parlamenta iz leta 1911. Po konvenciji lordska zbornica nikoli ne zavrne predloga, ki se nanaša na obljubo, zapisano v volilnem manifestu vladajoče stranke, medtem ko zakon vladi omogoča, da v primeru zavrnitve predloga v lordski zbornici v parlamentarno obravnavo vloži identičen predlog in ga ponovno sprejme, toda s to razliko, da ta avtomatično postane zakon, tudi če se večina lordov ne strinja z njegovo vsebino. Zakon v tem primeru začne veljati šele leto dni po njegovem drugem branju v spodnjem domu parlamenta. »Zavrnitev v lordski zbornici bi torej le upočasnila sprejemanje predloga, lahko pa bi pomenila, da bi morala Theresa May prelomiti svojo obljubo o uveljavljanju 50. člena do konca marca 2017,« meni Thomas Donegan iz odvetniške pisarne Sherman & Sterling.

Vodja opozicije v zbornici Angela Smith ne verjame, da bo do tega prišlo. »Vse, kar lahko storimo, je, da spodnji dom prosimo, naj še enkrat premisli o odprtih vprašanjih,« povezanih s pravicami priseljencev in glasovanju parlamenta o končnem dogovoru. Po njeni oceni potrjevanje zakona ne bi smelo trajati dolgo.