Nato bo podrobno proučil poziv za pomoč pri begunski krizi

Angela Merkel je v ponedeljek sporočila, da bosta Turčija in Nemčija pozvali Nato, naj pomaga nadzorovati turško obalo.

Objavljeno
09. februar 2016 16.16
Mo. B., STA
Mo. B., STA

Bruselj − Zveza Nato bo zelo resno preučila turško-nemški poziv k pomoči pri soočanju z begunsko krizo, je danes v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po telefonskih pogovorih z obrambnima ministroma Turčije in Nemčije, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Turški obrambni minister bo po Stoltenbergovih besedah vprašanje poziva k pomoči Nata pri soočanju z begunsko krizo izpostavil in podrobneje pojasnil na zasedanju obrambnih ministrov zaveznic, ki bo v sredo in četrtek v Bruslju.

Stoltenberg je povedal, da je dopoldne po telefonu govoril tako s turškim obrambnim ministrom kot z nemško obrambno ministrico, ki mu je poročala o ponedeljkovih pogovorih v Ankari.

Stoltenberg: Migracijska kriza nas vse zelo skrbi

Nemška kanclerka Angela Merkel je med obiskom v Ankari v ponedeljek sporočila, da bosta Turčija in Nemčija pozvali Nato, naj pomaga nadzorovati turško obalo in preprečevati tihotapljenje migrantov.

»Zelo resno bomo proučili prošnjo Turčije in drugih zaveznic, naj pogledamo, kaj lahko Nato stori v pomoč pri soočanju s krizo in izzivi, ne le v Turčiji,« je povedal Stoltenberg. »Migracijska kriza nas vse zelo skrbi,« je še poudaril.

Generalni sekretar pričakuje, da bodo obrambni ministri na zasedanju v Bruslju razpravljali o prošnji Turčije in se dogovorili o nadaljnjem ukrepanju.

Dodatne krepitve

V četrtek bo ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju tudi sestanek obrambnih ministrov članic koalicije za boj proti skrajni skupini Islamska država. Zasedanj se bo udeležila tudi slovenska ministrica Andreja Katič.

Vse zaveznice so članice koalicije, Nato kot organizacija pa ni članica, ampak podpira dejavnosti zaveznic. Kmalu bo na primer začel usposabljati iraške vojake, je danes v Bruslju ponazoril generalni sekretar.

Ministri bodo na zasedanju razpravljali tudi o dodatni podpori z napotitvijo Natovih izvidniških letal awacs v Turčijo, s čimer bi razbremenili zaveznice, ki bi tako lahko okrepile svoje zmogljivosti v boju proti IS, je pojasnil Stoltenberg.

Letala awacs z zelo zmogljivimi radarji, ki lahko izsledijo in prepoznajo več kot 400 kilometrov oddaljena letala, so neke vrste leteča poveljstva, ki vzpostavljajo povezave med letali in usklajujejo letalske napade koalicije, poroča STA.

Na zasedanju obrambnih ministrov bo govor tudi o obrambnih investicijah, potem ko je Nato konec januarja objavil poročilo o dejavnostih organizacije v lanskem letu, ki vključuje sveže podatke o obrambnih izdatkih zaveznic.

Generalni sekretar je danes znova pohvalil napoved ZDA, da bodo okrepile proračun za dejavnosti v Evropi. To je po njegovih besedah pomembno znamenje za evropske države, naj tudi same okrepijo svoje obrambne zmogljivosti.

Slovenija za obrambo 0,95 odstotka BDP

Po več letih znatnih rezov v obrambne izdatke je večina zaveznic sicer ustavila trend padanja izdatkov, a to je šele prvi korak v pravo smer, opozarja Stoltenberg. Zaveznice naj bi za obrambo namenjale dva odstotka BDP, od tega petino za investicije.

Slovenija je lani za obrambo namenila 0,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar jo uvršča na rep zavezništva. Sploh najnižji pa je slovenski delež pri vlaganju v orožje in opremo − za to je lani namenila le 0,8 odstotka obrambnega proračuna.

Tudi o bojni konici

Obrambni ministri bodo razpravljali o izvajanju akcijskega načrta pripravljenosti, sprejetega na vrhu v Walesu kot odziv na agresijo Rusije v Ukrajini in na varnostne izzive na jugu, ki predvideva vzpostavitev bojne konice − sil za zelo hitro odzivanje.

Izvajanje načrta poteka dobro, Nato se odziva in prilagaja novim varnostnim izzivom z juga in vzhoda, je danes poudaril Stoltenberg.

Drugi dan zasedanja bo predvidoma posvečen kibernetski obrambi ter krepitvi odpornosti in varnosti širše družbe. Zasedanje se bo v četrtek končalo s sestankom v okviru komisije Nata in Gruzije.

Po pozivu Nemčije lani decembra Nato preučuje možnosti za pripravo sestanka zaveznic z Rusijo na veleposlaniški ravni. To bi bil prvi tak sestanek po juniju lani. Stoltenberg je danes povedal le, da še preučujejo možnosti za sklic sestanka, še piše STA.