Tiskane izdaje
Kljub temu da je dogovor med Brusljem in Ankaro o vračanju beguncev in migrantov iz Grčije neposredno v Turčijo začel veljati v nedeljo, na grških otokih še vedno pristajajo čolni. Birokratski in razčlovečeni načrt Evropske unije bo finančno, politično in »kadrovsko« izčrpana Grčija kljub obljubljeni pomoči zelo težko izvajala.
Dogovor med Turčijo in Evropsko unijo je med ljudmi, ki se na begu pred vojnami poskušajo prebiti v Evropo, sprožil paniko. V Turčiji je ostalo ujetih tisoče in tisoče beguncev, ki so nameravali v prihodnjih dneh in tednih s pomočjo tihotapcev odpluti proti bližnjim grškim otokom. Samo v Izmiru, kjer smo bili v zadnjem letu priča največjemu bazarju človeške tragedije v moderni zgodovini, ki je svoj vrhunec doživel s kravjo kupčijo Bruslja in Ankare, je trenutno ujetih okoli 70.000 sirskih beguncev.
Turčija je v zadnjih dneh dejansko začela precej bolj intenzivno patruljirati ob svoji obali. Hkrati so se med ljudmi hitro razširile novice, da bosta njihov denar in tveganje v primeru prečenja morske ožine med Turčijo in Grčijo zaman. A večina si svoje prihodnosti nikakor ne predstavlja v turških begunskih taboriščih, tega pa se zelo dobro zavedajo tudi tihotapci, ki že »odpirajo« nove poti proti Evropski uniji.
Kljub uradnemu zaprtju tako imenovane balkanske begunske poti je na grških otokih – večinoma na Lesbosu – danes pristalo 875 ljudi, za katere že veljajo nova pravila in jih bodo grške oblasti v prihodnjih dneh (bolj verjetno tednih) primorane vrniti v Turčijo. Na poti v Grčijo sta v nedeljo utonili dve sirski deklici, dva moška pa sta se zadušila. Predsednik grške vlade Aleksis Cipras je še v soboto dejal, da bo Grčija z deportacijami v Turčijo začela že v nedeljo, a so njegovi ministri to kmalu zanikali. »Takšnega načrta ne moremo izvesti v štiriindvajsetih urah,« je dejal predstavnik vladne koordinacijske skupine za migrantsko politiko Giorgos Kiricis, ki meni, da bi prve deporatcije lahko bile 4. aprila. »Cilj grških oblasti je izprazniti otoke,« je dejal Michele Telaro, predstavnik Zdravnikov brez meja (MSF), ki so dogovor Evropske unije in Turčije že v petek označili za »zgodovinski udarec človekovim pravicam«.
Razmere v Grčiji se iz dneva v dan zaostrujejo. V državi je trenutno ujetih nekaj manj kot 49.000 beguncev, od tega se jih trenutno največ nahaja v Atenah in v pirejskem pristanišču, kjer zanje skrbijo lokalni aktivisti in prostovoljci. Okoli 8000 beguncev se nahaja na otokih, kjer pospešeno gradijo tako imenovane žariščne točke (hot-spots), od koder bodo begunce vračali v Turčijo. V improviziranem begunskem taborišču v Idomeniju na makedonski meji v katastrofalnih pogojih in brez primerne oskrbe živi okoli 12.000 beguncev, ki še vedno upajo, da je zaprtje makedonsko-grške meje le začasno: upanje je zadnje, kar jim je ostalo.
Ti ubogi ljudje ne morejo ne naprej ne nazaj, evropski uradniki pa pritiskajo na grške oblasti, naj obmejno taborišče čim prej »izpraznijo«. V Idomeniju vlada humanitarna katastrofa, ki jo je zakrivila odločitev Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Makedonije, da zaprejo svoje meje. Ta odločitev je dobila zeleno luč tudi v Bruslju in je povsem v skladu z evropsko protibegunsko in protimigrantsko politiko, ki iz tedna v teden dobiva nove in vse bolj strašljive dimenzije. Kako tragične so razmere v Idomeniju, je bilo mogoče čutiti tudi v tvitu Babarja Balocha, tiskovnega predstavnika Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR), ki je zapisal: »Prosim, ne pustite, da pred evropskimi vrati umre človečnost. Pomagajte vrniti upanje v trpka življenja beguncev.«
Po poročilih prostovoljcev in aktivistov na grških otokih vlada kaos – država je odsotna, obljubljene »logistične« pomoči iz tujine še ni, številne nevladne organizacije, ki so zadnje leto rešile več tisoč življenj, pa ne morejo več opravljati svojega dela. Dan Tyler, svetovalec Norveškega begunskega sveta na Hiosu, je novinarjem sporočil, da je njegova organizacija šokirana nad hitrostjo, s katero se uveljavlja dogovor Bruslja in Ankare.
