Tiskane izdaje
Berlin – Odhajajoči voditelj nemške Levice Gregor Gysi, odločni kritik grške politike svoje vlade, kanclerki Angeli Merkel tudi zdaj očita, da za to državo ni potrošila niti evra, a do nje vseeno ne kaže solidarnosti. Večina sredinskih politikov, ki so v sredo v bundestagu glasovali za tretji paket reševanja egejske države, pa je zadovoljna z obljubljenimi reformami.
V zameno za 86 milijard svežega denarja mora Grčija izvesti obsežne reforme pokojninskega in davčnega sistema ter trga delovne sile in hkrati avtomatično krčiti državne izdatke, če se bo preveč povečal proračunski primanjkljaj. V prihodnjih treh letih bodo morali nadaljevati s privatizacijo tudi v korist nemških podjetij, kot dokazuje nastop frankfurtskega Fraporta v tej državi, in bodo pri nedeljskem obratovanju trgovin ter nekaterih drugih ukrepih v liberalizaciji prehiteli celo Nemčijo. V Berlinu verjamejo, da so ti ukrepi nujni za same temelje dobro delujoče države, skupaj s privatizacijskim skladom, ki naj poskrbi za konkurenco, pa pričakujejo tudi delujočo stečajno zakonodajo, učinkovit sistem pogajanj med sindikati in delodajalci, neodvisnost statističnih služb, šolstvo, ki bo vzgajalo za delo ter omogočalo nenehno usposabljanje zaposlenih, ter konec koncev tudi dobro delujoči sistem socialnega varstva, ki je bil v Grčiji doslej tesno povezan z zaposlovanjem v državnih službah.
Povečanje varščine
V zameno za vse to je sredinska nemška politika pripravljena še povečati že zdaj gigantske varščine. Skupaj z drugimi evrskimi državami v Berlinu verjamejo, da bo egejska država že leta 2016 dosegla primarni proračunski presežek ter s privatizacijami pridobila nove milijarde. Prepričani so tudi, da bo jeseni svoje sodelovanje v »trojki« velikih institucionalnih upnikov podaljšal Mednarodni denarni sklad, pa čeprav bo morda treba zato prilagoditi breme grških dolgov. Grčiji so že med prejšnjimi reševanji odpisali sto milijard evrov zasebnih dolgov, preostalim pa pripisali tako nizke obresti in podaljšali dolžino odplačevanja, da so že zdaj nižji dolgovi nekaterih nekdanjih kriznih države bolj obremenjujoči od grških.
Po uspešnem glasovanju v nemškem in nekaterih drugih parlamentih pa lahko tudi v Grčijo začne ponovno pritekati finančna pomoč in z njo nujno potrebna sredstva za ohranitev plačilne sposobnosti države ter dokapitalizacijo bank, ki jih je hudo prizadela nedavna omejitev pretoka kapitala. Že za jesen predvidevajo nove stresne bančne teste in če bi šlo še kaj narobe, bo zdaj v rezervi tudi denar iz sredstev Evropske centralne banke. Predpogoj za vse to pa je nadaljevanje strukturnih reform, ki so jih tokrat predstavniki upnikov zaradi slabih izkušenj iz preteklosti natančno začrtali, pa naj gre za subvencije za nakup dizelskega goriva za grške kmete, odpravljanje monopolov nad prodajo zdravil ali postopno višanje dobe upokojevanja, kot ga poznajo tudi v Nemčiji. »Vzgojitelji« grške državne uprave zahtevajo tudi kazni za davčne utajevalce ter obvezen vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
Upor parlamentarcev
Če so reformna določila tretjega reševanja Grčije prepričala celo nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki je še pred nekaj tedni predlagal odhod Grčije iz evrskega območja, pa se je njemu in kanclerki Angeli Merkel tudi med sredinim glasovanjem uprl del parlamentarcev unije CDU/CS. Raje kot kanclerko in finančnega ministra so uporniki tudi tokrat poslušali kolega Klaus-Petra Willscha, za katerega bi bil »grexit« še naprej najboljša rešitev, nižanje obresti na grške dolgove pa je nespoštovanje evropskih in evrskih pogodb. Velika večina nemških politikov še naprej noče odgovarjati za morebiten razpad evrskega območja. A tudi mnogi, ki so glasovali »za«, poudarjajo, da bo največ odvisno od grške vlade in njene reformne pripravljenosti.
