Tiskane izdaje
Berlin − Po bundestagu je tudi deželni dom nemškega parlamenta sprejel novo zakonodajo o azilu, ki naj bi olajšala integracijo upravičenih iskalcev zatočišča ter omogočila hitro zavrnitev neupravičenih. Kanclerka Angela Merkel se zdaj strinja, da bi ugotavljali status beguncev, ki prihajajo iz varnih držav, že na nemški meji.
Po 1. novembru bo Nemčija hitreje zavrnila vse, ki razumejo azil kot bližnjico do finančnega blagostanja, in tudi zato so po Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini za varne države razglasili še Albanijo, Kosovo in Črno goro. Državljanom kandidatk za članstvo v EU bodo pokazali pot do legalnega priseljevanja s pomočjo delovnih vizumov in poklicnega izobraževanja, tistim, ki imajo po nemški ustavi pravico do azila, pa bodo, kjer je mogoče, nadomestili denarno pomoč s stvarno. Od iskalcev zatočišča pričakujejo tudi učenje nemškega jezika in voljo do integracije v nemško družbo, posebno zaščito pa zagotavljajo otrokom in mladim, ki jih je med sedanjimi iskalci zatočišča zelo veliko.
Temelji nemške države
Vlada v Berlinu deželam, ki prevzemajo levji delež begunskega bremena, zagotavlja finančno pomoč. Notranji minister Thomas de Maizière je v razpravi v bundesratu ocenil, da je do 10.000 beguncev na dan veliko preveč. Tudi kanclerka Angela Merkel je v parlamentarni razpravi ocenila begunsko krizo kot zgodovinsko preizkušnjo za Evropo, ki jo je treba rešiti na nacionalni in globalni ravni, v intervjuju za časopis FAZ pa ni izključila niti tranzitnih con na mejah, da bi še pred prihodom v državo preverili upravičenost do azila tistih, ki prihajajo iz varnih držav. Kanclerka je navedla temelje svoje države, ki jih morajo sprejeti tudi begunci: ustavo, socialno-tržno gospodarstvo, članstvo v EU in Natu ter varnost Izraela.
Po oceni nemških komentatorjev zadnji vrh EU še ni dosegel nemških pričakovanj, predlog tesnejšega sodelovanja s Turčijo pa bo kanclerka Angela Merkel preverila že ta konec tedna z obiskom v Istanbulu. Visoka političarka nemške Levice Sahra Wagenknecht je opozorila, »da je turški predsednik leta podpiral džihadiste Islamske države in svojo državo pravkar vodi na rob državljanske vojne«. Ob visokih zahtevah predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana zmanjšujejo pričakovanja tudi v kanclerski palači, a si želi kanclerka ob ogorčenih domačih kritikah preveriti vse miroljubne možnosti za blažitev begunske krize. Kako nevarna so bližnjevzhodna soočenja, je v četrtek pokazala tudi turška sestrelitev tujega trota. Predstavniki v Siriji delujoče ruske vojske zanikajo, da bi to bil njihov leteči objekt, čeprav so v Ankari v minulih dneh obtoževali Rusijo kršitve svojega - in Natovega - zračnega prostora.
Danski vzori
V Nemčiji se nadaljujejo prepiri o kanclerkini begunski politiki s presenetljivim izidom nedavne javnomnenjske raziskave, po kateri CDU kanclerke Angele Merkel sicer izgublja podporo volivcev, še bolj pa jo izgublja sestrska CSU ostrega kritika njene politike in bavarskega premiera Horsta Seehoferja. Tudi na Bavarskem pridobiva podporo evrodvomljiva in do priseljevanja kritična Alternativa za Nemčijo, zato bo moral premier Seehofer morda premisliti prihodnje korake.
Nekateri priporočajo nemški vladi sledenje Danski, ki hitro preverja upravičenost prosilcev za azil, finančno kaznuje nepripravljenost na integracijo ter spodbuja učenje jezika in poklicno izobraževanje. Iskalce zatočišča usmerjajo k čimprejšnjemu delu socialni delavci. Tudi Danska je septembra v Libanonu in nekaterih drugih bližnjevzhodnih državah s propagandno akcijo prepričevala morebitne begunce, da se jim ne splača priti na hladni sever Evrope.
