Tiskane izdaje
Berlin – Po sobotnem begunskem valu iz Madžarske v München, Berlin, Dortmund in druga nemška mesta je tudi v nedeljo prispelo več tisoč Sircev, Afganistancev, Albancev in drugih, ki na vsak način želijo v Nemčijo. Gigantski val priseljevanja pa kanclerki Angeli Merkel že povzroča politične težave.
Na tleh nekdanje vojašnice v berlinskem Spandauu so postavili desetine šotorov za nastanitev zadnjega navala beguncev, ki iz Madžarske in drugod prihajajo tudi v Berlin, potem ko so jih na prvi nemški postaji v Münchnu že sprejeli več tisoč. »Thank Germany!« je v polomljeni angleščini pisalo na kosu lepenke, ki so jo starši v Saalfeldu potisnili v roke svojemu otroku, nemški prostovoljci pa na številnih postajah pozdravljajo s plakati »Dobrodošli v Nemčiji«.
Konec tedna so v Dortmundu proti beguncem spet demonstrirali skrajni desničarji, a je po vsej državi veliko več tistih, ki prinašajo hrano, pijačo in življenjske potrebščine, ponujajo učenje jezika ter številne druge storitve.
»Doma je vojna!« je v kontejnerskem zatočišču v berlinski četrti Zehlendorf povedal 42-letni Somalec Jilani, ki je v Evropo že lani prispel prek italijanske Lampeduse, zdaj pa je končno nastanjen v svoji ciljni državi. V polomljeni angleščini se je predstavil kot avtomobilski mehanik, ker je njegova angleščina prav odlična v primerjavi z nemščino, pa se že boji težav pri pridobitvi zaposlitve po treh mesecih bivanja v Nemčiji s statusom begunca, ko mu jo bo končno dovoljeno iskati. K čimprejšnjemu zaposlovanju beguncev pa pritiskajo tudi gospodarstveniki.
Hitro in nebirokratsko ukrepanje
Predsednik združenja nemške industrije (BDI) Ulrich Grillo zahteva hitro in nebirokratsko ukrepanje oblasti, saj je po njegovih besedah gospodarstvo pripravljeno na zaposlovanje in zapolnjevanje praznih mest za učenje poklica. »Zdaj potrebujemo fleksibilnost in ustvarjalnost,« poziva predsednik organizacije, ki zastopa sto tisoč podjetij z več kot osmimi milijoni zaposlenih.
Če se nemška industrija veseli dobro izobraženih ali izučenih beguncev in priseljencev, se kritiki bojijo polpismenih kandidatov za socialno podporo. Tudi ti priznavajo, da Nemčija zaradi nizke rodnosti potrebuje priseljevanje, a spominjajo na slabe izkušnje iz preteklosti s tako imenovanimi gostujočimi delavci, ki so zahodnonemško družbo pretresli s svojimi navadami in običaji, potem pa je avtomatizacija industrije najprej opravila prav s tistimi delovnimi mesti, zaradi katerih so prišli. Težave prilagajanja so se prenašale v drugo in celo v tretjo generacijo, kritiki sedanjega begunskega vala pa ne pozabijo spomniti, da so v Hamburg priseljeni muslimani organizirali tudi teroristične napade z 11. septembra 2001.
Medtem ko številni begunci visoko dvigajo slike krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, so vse glasnejši nasprotniki sedanje priseljeniške politike prav z njenega desnega konca nemškega političnega odra. »Kanclerka mora jasno povedati, kako bomo ustavili pritok beguncev,« zahteva voditelj sestrske bavarske CSU Horst Seehofer. Zagotovila socialdemokratskega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja, da gre pri tokratnem odprtju meje za begunce z Madžarske za izjemo, mnogih ne prepričajo; spominjajo, da je vlada svoj čas kot izjemo označevala tudi prvi reševalni paket za Grčijo.
Drugi pa kanclerki pripisujejo zasluge za končanje sramote iz Budimpešte, ki je grozila ugledu vse Evrope, in verjamejo, da bo zdaj ukrenila vse potrebno za uravnavanje begunskega bremena v državi, ki je leta 2003 štela že 82 milijonov prebivalcev, zdaj pa jih ima le še osemdeset milijonov. Novi begunski politiki je bilo namenjeno tudi nedeljsko izredno zasedanje vladne koalicije, poznavalci pa so že prej napovedovali odločitve v skladu z moralo in interesi: vso mogočo pomoč upravičenim beguncem skupaj z zaposlovanjem tistih, ki jih potrebuje gospodarstvo, a tudi pritisk na evropske partnerje za pravičnejšo razdelitev beguncev ter dogovarjanje z afriškimi državami za njihovo vračanje na območja, ki veljajo za varna.
Nemčija od evropske komisije najprej pričakuje razglasitev Kosova in Albanije za varni državi, kanclerka pa je med nedavnim obiskom v Švici izjavila, da se lahko Nemčija v politiki do beguncev veliko nauči od te države. V nasprotju z njeno državo, kjer se procesi vlečejo mesece ali celo leta, Švica neupravičene prosilce identificira v nekaj dneh in jih tudi pošlje nazaj. Malo manj kot polovica iskalcev zatočišča tudi v Nemčijo prihaja iz uradno varnih držav Zahodnega Balkana. Če bo Nemčija dobro poskrbela za tiste, ki resnično bežijo pred vojno in preganjanjem, in pomagala poskrbeti za tiste dele Evrope, od koder ljudje bežijo v hrepenenju po boljšem življenju, bo spremenila sebe in Evropo, verjamejo optimisti.
Oblasti pa morajo paziti tudi na takšne, kot je 26-letni berlinski dostavljavec paketov Benjamin Sch., ki ga obtožujejo krutega zapisa na facebooku ob smrti malega Alana Kurdija: »Mi ne žalujemo, ampak praznujemo! Samo en begunec je premalo, morje jih je pokopalo že več!« Berlinska policija je prejela več sto prijav in se je konec tedna tudi oglasila pri hujskaču sovraštva.
