Tiskane izdaje
Berlin – »Kaj neki bo Angela Merkel razlagala v Bonnu,« so se pred kanclerkinim nastopom na konferenci o podnebnih spremembah spraševali v časopisu Bild. Ni jasno, kam se bo usmerila Nemčija, so ob napornih koalicijskih pogajanjih opozorili v največjem nemškem časopisu, v organizaciji WWF pa tudi na to, »da Nemčija pokuri več rjavega premoga kot katerakoli druga država na Zemlji«.
Kanclerka je pred tisoči predstavnikov iz skoraj 200 držav na bonski podnebni konferenci, na kateri poskušajo rešiti tehnične izzive za uresničenje pariškega sporazuma iz leta 2015, govorila tudi o težavah, a je obljubila, da si bodo prizadevali za njihovo reševanje. »Vemo, da se po eni strani topijo ledeniki ter naraščajo morske gladine in poplave, po drugi strani pa viharji, neznosna vročina in katastrofalne suše. Nihče, poudarjam, nihče tega ne sme ignorirati!« je dejala kanclerka, ki je v dolgi politični karieri bila tudi ministrica za okolje.
Če ne bomo ukrepali, bodo ob naraščajočem svetovnem prebivalstvu konflikti za naravna bogastva neizbežni, je poudarila in spomnila, da se je njena država v varnostnem svetu Združenih narodov zavzela za večje upoštevanje varnostnih vidikov podnebnih sprememb, skupaj z drugimi razvitimi državami pa bo revnejšim pomagala pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb z javnimi in zasebnimi sredstvi. Tudi doma bodo v ta namen do leta 2020 podvojili javna sredstva ter se še bolj zavzeli za mobilizacijo zasebnih.
Prav nemške težave z izpolnjevanjem okoljevarstvenih obljub kažejo kvadraturo kroga prizadevanj za zmanjšanje človekovega vpliva na škodljive pline v ozračju. ZDA, ki so pod predsednikom Donaldom Trumpa naznanile odstop od pariškega sporazuma, že nekaj let zmanjšujejo izpuste, po navedbah ameriške agencije za varstvo okolja Epa tudi zaradi prehoda s premoga na zemeljski plin pri pridobivanju električne energije.
Če tako imenovani fracking pomaga ZDA izboljševati ozračje, ima Nemčija težave tudi zaradi velikopoteznega prehajanja na obnovljive vire energije v kombinaciji z odločitvijo o neuporabi jedrske po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima. S čedalje večjo porabo elektrike zaradi rasti industrijske proizvodnje in problemov z razporejanjem energije iz obnovljivih virov po državi se mora Nemčija vse bolj naslanjati na premog. »Nemški izpusti CO2 se niso zmanjšali že osem let,« so bili razočarani v WWF.
Visoki cilji
S 40 odstotki manj izpustov CO2 do leta 2020 in v primerjavi z letom 1990 si je Nemčija res zadala visoke cilje, a bo za gostiteljico podnebne konference kljub temu neprijetno, če bo morala čez tri leta priznati poraz. Stranke, ki se pogajajo o novi vladni koaliciji, se bodo s težkim srcem lotile okolja in ozračja še ta teden, a ni jasno, ali se bodo lahko sporazumele. Varuhi ozračja zahtevajo obračun s premogom, zagovorniki industrije pa vsaj doslej v to niso hoteli privoliti.
Po javnomnenjskih raziskavah bi velika večina Nemcev podprla prenehanje uporabe premoga, a bi si, če bi jih to udarilo po žepu, najbrž hitro premislili. Študija organizacije Greenpeace je pokazala, da bi Nemčija v prihodnjih letih lahko izklopila termoelektrarne s skupno zmogljivostjo 17 gigavatov, »ne da bi ogrozili oskrbo«. S tem naj bi dovolj znižali vsakoletne izpuste CO2, da bi brez težav dosegli omenjene okoljevarstvene cilje, so poudarili v Greenpeaceu.
O tem bodo v prihodnjih dneh intenzivno razmišljali tudi v Berlinu, kanclerka Angela Merkel pa je že zdaj označila podnebne spremembe za »usodno vprašanje«, a je omenila, da gre za delovna mesta in dostopnost energije. Tudi zaradi subvencij za prehod na obnovljive vire energije Nemci poleg Dancev v Evropi največ plačujejo za električno energijo. Pristojne zvezne agencije so sporočile, da so lani 330.000 gospodinjstvom zaradi neplačevanja računov izklopili elektriko. Strokovnjaki za prihodnje leto sicer napovedujejo znižanje dodatka za obnovljive vire energije in s tem cene elektrike, a naj bi se ta že leta 2019 spet zviševala.
Nemčija podira rekorde pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov. V prvi polovici letošnjega leta je tako pridobila že 35 odstotkov energije, ob vetrovnih in sončnih dneh pa še veliko več. Te energije žal še ni mogoče preprosto shranjevati, zapleta se tudi pri njenem prenašanju z vetrovnega severa na industrijski jug države. Čeprav so dežele na poti izsilile polaganje podzemnih kablov namesto gigantskih elektrovodov, Turingijo, prek katere bi morala voditi ena osrednjih električnih poti, motijo tudi ti in v Erfurtu grozijo z razglasitvijo novih zavarovanih območij.
Zagovorniki obnovljivih virov energije upajo, da se bodo lahko dogovorili, če ne, pa na tehnološke preboje pri shranjevanju energije, ki bi kot s čarobno paličico rešili tudi številne nemške težave. Včeraj je v Bonnu nastopil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je lažje napovedal izpolnitev ciljev svoje države za zmanjšanje izpustov CO2, a predvsem zato, ker še vedno deluje 58 jedrskih reaktorjev. Če jih bodo počasi zaprli, za kar se je zavzela prejšnja vlada, bodo v dilemi tudi Francozi.
