Tiskane izdaje
Berlin – Nemška vlada je sprejela koncept civilne obrambe, ki je že dvignil veliko prahu doma in v tujini. V njem državljanom priporočajo, naj se na morebitne teroristične in virtualne napade ter druge krize pripravijo z zalogami hrane, zdravil in drugih nujnih potrebščin za deset dni ter vode za pet.
Prvič po hladni vojni Nemčija pripravlja prebivalstvo na morebitne nevarnosti in pomanjkanje: vsakdo naj bi si doma spravil zaloge hrane in vode za nujno preživetje, dokler ne bi oblasti spet prevzele nadzora nad preskrbo in drugim. Nemška vlada se še ne boji konvencionalnega napada iz tujine, saj tega ne domneva niti julija predstavljena nova obrambna bela knjiga, s katero je povezan koncept civilne obrambe. A vojaški voditelji govorijo o morebitnih velikopoteznih terorističnih ali virtualnih napadih, ki bi lahko otežili preskrbo s hrano, vodo, električno energijo in drugo kritično infrastrukturo družbe.
Povzročanje panike
Leva opozicija obtožuje vlado povzročanja panike, saj so predloge pripravljali več let, objavljajo pa jih prav v času povečanih terorističnih nevarnostih. Na notranjem ministrstvu odgovarjajo, da zvezni urad za zaščito prebivalstva pred katastrofami na svojih spletnih straneh priporoča še večje zaloge, vsem prebivalcem pa svetujejo, naj se preskrbijo z najnujnejšim za dva tedna.
V Berlinu zdaj poleg nevarnosti konvencionalnih napadov omenjajo še biološke in kemične ter še zlasti virtualne napade, ki so lahko danes enako katastrofalni kot drugi. Priporočajo izboljšanje sistemov za alarmiranje in obveščanje prebivalstva, pred napadi naj bi bolje zaščitili tudi stavbe.
Čeprav so to predlogi notranjega ministrstva, opazovalce vznemirjajo tudi postavke o prednostni podpori civilistov oboroženim silam in njihovim zaveznikom ter celo omenjanje možnosti vrnitve obveznega služenja vojaškega roka. Tega je Nemčija odpravila komaj leta 2011, a ostaja zapisan v temeljnem zakonu in ga je zato mogoče hitro ponovno uveljaviti. Ministrica za obrambo Ursula von der Leyen pa je še konec junija izjavljala, da kljub napetostim z Rusijo in islamskim terorjem ne vidi razloga za ponovno uvedbo vojaške obveznosti. Čeprav je vlada soglasje za izboljšanje civilne obrambe dala že leta 2012, takšne postavke kljub temu kažejo na veliko zaskrbljenost oblasti zaradi sedanjih izzivov nemški in evropski varnosti. Prvič po hladni vojni Nemčija krepi tudi svojo vojsko, kar podpirajo partnerji v vojaški zvezi Nato. Tudi to kaže, kako zelo so se spremenili časi, saj je še pred nekaj leti združena Nemčija plašila celo Francoze in Britance.
Begunska kriza, Bližnji vzhod, Turčija, evropski vzhod
Eden od krivcev za takšen razvoj je tudi begunska kriza. Čeprav je bila večina dosedanjih islamskih teroristov rojena v državah, v katerih so pobijali, so prišleki iz Afganistana in Sirije že ubijali tudi na nemških tleh, obveščevalne službe pa poročajo o infiltriranju islamskih teroristov med begunci. Niti položaj na Bližnjem vzhodu ne dovoljuje čakanja s prekrižanimi rokami.
Sirski režim predsednika Asada je še naprej agresiven do vseh, ki mu nasprotujejo iz političnih, etničnih ali drugih vzrokov. Ni še jasno, kaj pomeni zadnji zunanjepolitični salto mortale turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, a bo morda tudi vse bolj nepredvidljivi državnik upošteval recept svojih novih zaveznikov in v sklopu obračunavanja s teroristi Islamske države pometal še s svojimi drugimi nasprotniki. Znano je, da Erdoğana močno skrbijo Kurdi, a na narod brez domovine v Siriji in Iraku stavijo zahodne države. Še več, takšna nasprotja se lahko spet razplamtijo tudi pri nemških prebivalcih turškega rodu, zato jih tudi kanclerka opozarja na vdanost Nemčiji.
Še vedno zelo skrbijo dogajanja na evropskem vzhodu in kanclerka se je v torek skupaj s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom o tem še enkrat pogovarjala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Tiskovno sporočilo iz Kremlja govori o rusko-nemško-francoski obsodbi spopadov v vzhodni Ukrajini, kar je skladno z obtožbami Moskve, da Ukrajina sabotira tam in na Krimu. A nemška kanclerka še naprej vztraja pri sankcijah proti Rusiji, ki jo v Kijevu obtožujejo ponovnega kopičenja vojske ob njihovih mejah.
