Tiskane izdaje
Berlin − Nemška vlada se neuradno boji 3,6 milijona prišlekov do leta 2020, sto tisoč migrantov, ki so v Grčijo in Italijo prispeli samo januarja in februarja, pa nakazuje še veliko višje številke. Tudi zato je v četrtek bundestag soglašal z zaostreno zakonodajo o azilu, ki naj pred nemškimi in evropskimi vrati ustavi vse, ki niso resnično potrebni pomoči.
Za primerjavo: lani je sto tisoč migrantov v Evropo prispelo šele junija, navajajo pri Mednarodni organizaciji za migracije, zdaj pa se ti ne ustavljajo niti pred nevarnimi zimskimi razmerami v Sredozemskem morju.
Več sto ljudi je letos že z življenjem plačalo svoje evropske sanje in v Nemčiji, kamor si želi velikanska večina, hočejo ukrepati. Kanclerka Angela Merkel še vedno zagovarja evropske rešitve ter pomoč vsem potrebnim, že drugo zaostrovanje zakonodaje o azilu v pretekli polovici leta pa kaže na resnost njenih besed o občutnem zmanjšanju begunskega navala.
Soglašajo tudi socialdemokratski koalicijski partnerji, bavarska CSU pa bi si želela še veliko ostrejših ukrepov. Predstavniki opozicijskih zelenih in Levice so v parlamentarni razpravi opozarjali, da novi poostreni zakonodaji nasprotujejo tako cerkve kot človekoljubne organizacije, pogrešajo pa tudi natančna navodila za integracijo beguncev ter zaščito žensk in otrok v begunskih taboriščih.
Silvestrski spolni in drugi napadi v Kölnu in številnih drugih nemških mestih pa so pokazali eksplozivnost mladih moških z drugačnimi »kulturnimi« predstavami in vlada je odločena ukrepati. Za status varne države za Tunizijo, Maroko in Alžirijo, od koder izvira večina več kot tisoč silvestrskih nasilnežev, bodo v bundestagu potrebovali soglasje opozicije, zato bodo to zakonodajo sprejemali kasneje, družinam beguncev z omejenim statusom pa že zdaj dve leti ne bodo dovolili prihoda v Nemčijo ter lažje vračali neupravičene prosilce in tiste, ki se prekršijo proti zakonu. Odslej bodo do azila upravičeni le tisti, ki lahko v skladu z ženevskimi konvencijami in nemško zakonodajo dokažejo osebno ogroženost zaradi preganjanja ali vojne. Med glasnimi protesti opozicijskih zelenih in Levice, ki vladi očitajo zapostavljanje številnih pomoči potrebnih, so vladni govorniki tudi poudarjali, da mora Nemčija ostati odprta liberalna družba.
Kako resen je problem, kaže tudi obsodba prvega kölnskega nasilneža Junesa A. na pol leta pogojnega zapora zaradi kraje telefona in posedovanja mamil. Triindvajsetletni Maročan nima nobenih pravih dokumentov, in čeprav je, kot kaže, že dlje časa v Nemčiji, se je registriral šele decembra. Sodnik je pripomnil, da je njegov osebni rekord obsojenec z devetnajstimi osebnimi identitetami, res pa je mladi Nemki Lisa-Marii, ki je kljub spolnemu nadlegovanju množice migrantov v Kölnu stekla za tatom svojega telefona in ga ujela, pri tem pomagal tridesetletni Afganistanec. Sahib A. v Nemčiji živi štiri leta in na gradbiščih upravlja bager.
Junes A. pa se mora zdaj bati izgona, ki ga nova zakonodaja omogoča ob nižjih kaznih kot doslej in celo v primeru bolezni, z manjšimi vsotami pa bodo morali prosilci za azil prispevati k tečajem jezika in integracije. Da bi pomagali k sožitju domačinov in prišlekov, so pri pristojni državni agenciji za zdravstvo te dni predstavili spletni portal »o seksualnem zdravju migrantk in migrantov«. V trinajstih jezikih predstavljajo tudi zakone in pravice, ki veljajo v Nemčiji.
Nasprotnike »socialnega turizma« v EU pa je razveselila razsodba evropskega sodišča iz Luksemburga, da lahko brezposelni državljani drugih držav EU šele po treh mesecih računajo na socialno pomoč. S tem so zavrnili tožbo španskega državljana iz junija 2012, čigar ženo so že zaposlovale in plačevale nemške socialne službe ter podpirale tudi hčer, takoj po prihodu v Nemčijo pa je to želel tudi zase in za svojega sina.
