Tiskane izdaje
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je britansko odločitev za izstop iz Evropske unije že lani označil za »za zjokat se«. Nemški konservativci res iskreno žalujejo zaradi izgube pogoste zaveznice. Nemci sredinske politične opredelitve pa se od Britancev močno razlikujejo po upoštevanju mirovne vloge EU, saj osrednja evropska država že zaradi svoje preteklosti pa tudi zaradi gospodarskih in drugih interesov noče nikoli več biti brez tesnih zaveznic med sosedami. Krščanskodemokratski politik zato že ves čas zagovarja moto »nobenih pravic brez obveznosti«, v četrtkovi razpravi v bundestagu pa je takšen odnos do Velike Britanije po brexitu poudarila tudi njegova kanclerka.
Angela Merkel pošilja »nekaterim v Veliki Britaniji« sporočila, naj si ne delajo iluzij, pravice in dolžnosti morajo biti uravnotežene, vse drugo bi bil stran vržen čas. Nobenih dogovorov ne bo niti pred dokončanjem ločitve, pa čeprav se zatem zavzema za tesno partnerstvo. A bo najpomembnejši cilj preostale sedemindvajseterice vedno najboljši rezultat za Evropo in njene državljanke in državljane. Krščanskodemokratska kanclerka opozarja tudi na Nemce in druge državljane EU v Veliki Britaniji, ki so se znašli v negotovem položaju.
Mayeva opozarja na združevanje proti Veliki Britaniji
Britanska premierka Theresa May je danes 27 članic Evropske unije obtožila združevanja proti Veliki Britaniji glede brexita. Tako se je odzvala na besede nemške kanclerke Angele Merkel. »Drugih 27 evropskih držav se združuje, da bi nam nasprotovalo,« je Mayeva dejala na predvolilnem shodu v Leedsu. S tem je odgovorila Merklovi, ki je opozorila, naj si Otok ne dela iluzij, da bo imel po ločitvi enake ali celo boljše pravice kot sedaj.
»Zgodba o uspehu«
Nemška vlada medtem prevdsem hoče, da bi preostalih sedemindvajset članic nadaljevalo »neverjetno zgodbo o uspehu«, ki jo po njenem prepričanju predstavlja EU. A tudi tu karte še niso razdeljene: kot je opozorila voditeljica opozicijske Levice Sahra Wagenknecht, je gospodarstvo Velike Britanije v minuli polovici leta raslo hitreje od evrskega. Številni ekonomisti to pripisujejo padanju vrednosti britanske valute zaradi brexita, kar je močno pocenilo britanske izdelke, soproga skrajnega levičarja Oskarja Lafontaina pa v ozadju vidi visoko brezposelnost in nizko gospodarsko rast v evrskem območju. »Revščina narašča, vi pa govorite o zgodbi o uspehu!« Opozarja na porast nacionalistov na Nizozemskem in v Franciji ter že vnaprej obsoja »neoliberalni program socialne razgradnje prepredenega investicijskega bankirja« Emmanuela Macrona. Pa čeprav mu po njenem ploskajo borze in nemški voditelji, »od gospe Merkel do gospoda Schulza«.
Socialdemokratski parlamentarni prvak Thomas Oppermann je Wagenknechtovo raje zaprosil za posredovanje pri francoskih »komunistih«, da ti ne bi paktirali s skrajno nacionalistično kandidatko Marine Le Pen, nemško levičarko pa je tudi obsodil, da v desetminutnem govoru ni našla niti ene pozitivne besede o Evropi. Po njegovem prepričanju riše katastrofalni scenarij in pozablja, da se zdaj gospodarsko stabilizira tudi evrsko območje. In res zdaj prvič po krizi iz leta 2008 vse evrske države beležijo gospodarsko rast, brezposelnost pa se znižuje. Pri marsikateri še vedno zbuja skrb skupni dolg, a so pri nemškem Zeitu nedavno vseeno pisali o prebujanju evropske Trnuljčice: »Kje živijo najsrečnejši ljudje? V Evropi. Kje so najboljša mesta za življenje? V Evropi. Kje je najboljše zdravstveno zavarovanje? V Evropi.« Primanjkuje le samozavest, verjamejo avtorji.
Schulzeva »trajna« službena potovanja
Vsaj ena udeleženka razprave v nemškem bundestagu je poročala o udeležbi na demonstracijah za Evropo, ki že nekaj mesecev potekajo v številnih nemških mestih. A prepiri o tem, kaj bi stara celina morala biti, še niso končani, in ne bodo niti po verjetni zmagi proevropskega Macrona v Franciji. Nemški konservativno-liberalni politiki so namreč še naprej prepričani, da mora vsaka država namesto pričakovanja denarja drugih poskrbeti za večjo konkurenčnost, a si že nemški socialdemokrati želijo bolj »socialne« Evrope. Še pred razpravo o brexitu pa so nemški politiki z leve in desne obsojali turški režim predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana zaradi zatiranja drugače mislečih in napadov na medije. Kanclerka Merklova je še posebej obsodila zaprtje nemškega novinarja Deniza Yücela. Tudi drugi govorniki so opozarjali na številne politične ujetnike v turških zaporih.
Ko govorimo o vplivu Evrope na države stare celine, so pri evropskem parlamentu objavili neprijetna razkritja o svojem nekdanjem predsedniku in nemškem socialdemokratskem kanclerskem kandidatu Martinu Schulzu. Vprašljiva naj bi bila »trajna« službena potovanja njegovega tesnega sodelavca in s tem razpolaganje z davkoplačevalskim denarjem.
