Nemčija vrača vse več neupravičenih iskalcev azila

Berlin − Nemčija je do konca novembra vrnila več kot osemnajst tisoč beguncev, kar je skoraj dvakrat več od dobrih deset tisoč v vsem letu 2014, poročajo v nemškem notranjem ministrstvu. Z milijonom iskalcev azila se je v osrednjo evropsko državo letos tudi zateklo veliko več ljudi kot lani in vprašanje, kaj z njimi, ostaja vroče za Nemčijo in vso Evropo.

Bavarska je do konca novembra poslala nazaj 3643 ljudi, kar je trikrat več kot leto pred tem, podobno Hessen, Baden Württemberg z 2140 dvakrat toliko, in tako naprej vse do Turingije, ki je od šestnajstih nemških dežel letos edina poslala nazaj manj beguncev kot lani. Ker je še do pred kratkim nemške meje vsak dan prestopalo tudi do deset tisoč ljudi, pa si v Berlinu in deželnih prestolnicah še naprej razbijajo glave, kako obvladati gigantski naval.

Evropsko pravo pred nacionalnim

Vračanje vseh, ki nimajo pravice do azila, bo še naprej prvi ukrep zvezne in deželnih vlad in celo vse bolj: že zdaj so večji del nesojenih beguncev vrnili po koncu junija in še posebno v zadnjih mesecih. Velika večina teh je prihajala iz držav Zahodnega Balkana, ki zdaj veljajo za varne, novi pa v resnici prihajajo z vojnih in nevarnih območij. Kanclerka Angela Merkel pri tem ni edina, ki ne verjame v zgornje meje zanje, da bi bile te nepravične in morda celo nezakonite, po poročanju ARD menijo tudi strokovnjaki, ki so jih za nasvet prosili člani nemškega parlamenta.

Strokovnjaki, ki svetujejo bundestagu, tudi verjamejo, da je evropsko pravo pred nacionalnim, a bi si lahko tudi v tem primeru pavšalno omejevanje njihovega števila predstavljali le v skladu z določili ženevske konvencije, ki predvideva vračanje v tretje države. Nemška vlada tega doslej ni delala tudi v strahu za še vedno nestabilne države Zahodnega Balkana, skozi katere prihaja velikanska večina sedanjih beguncev, in tudi ne bo, če se bo le lahko izognila. V zadnjem nastopu pred bundestagom je Angela Merkel raje poudarila nujnost učinkovite zaščite meja Evropske unije.

»Verjetnost, da bi bila Nemčija prisiljena zapreti mejo in zavračati begunce, je trenutno manjša, kot pa je bila pred nekaj tedni, zaradi vseh ukrepov, ki jih sprejemajo: od dogovorov s Turčijo, sodelovanja v EU ter najnovejšega predloga komisije o povečanih pooblastilih agencije Frontex,« je konec prejšnjega tedna ocenjeval tudi slovenski predstavnik pri evropski mejni agenciji Marko Gašperlin, prihodnji predsednik Frontexovega upravnega odbora. »Ukrepi več kot očitno že delujejo, in če bo šel razvoj v pravo smer, pač ne bo potrebe za sprejemanje tako drastičnih ukrepov.«

»Človekoljubni imperativ«

Kot kažejo tudi rezultati zadnjega vrha EU ali bolje povedano, njihovo pomanjkanje, pa številne evropske države odgovornost za poplavo beguncev še naprej pripisujejo »človekoljubnemu imperativu« nemške kanclerke, pa čeprav v Berlinu spominjajo na naval že tedne pred septembrsko odločitvijo Avstrije in Nemčije za odprtje meja. Voditelji nekaterih ključnih držav Nemčiji tudi na drugih področjih očitajo pomanjkanje solidarnosti. Italijanski premier Matteo Renzi tako Berlinu očita zavračanje skupnih evropskih jamstev za bančne pologe, drugi zamerijo dogovarjanje z Rusijo o Severnem toku prav v času, ko želi Stara celina razpršiti svoje energetske vire. Italija je bila in najbrž še bo eden prvih ciljev beguncev iz držav Severne Afrike in drugod, poleg Grčije, ki ji je nemška kanclerka že očitala nesposobnost nadzora nad Egejskim morjem.

Kanclerka je že iz evrske krize navajena spopada argumentov in je tudi po zadnjem vrhu EU izjavila, da so ti namenjeni izmenjavi različnih mnenj. Čeprav bi Evropi uspelo bolje zaščititi svoje zunanje meje, pa je veliko vprašanje, kam s sto tisoči, ki so že tukaj. Medtem ko se za njihovo pravičnejšo razporeditev znotraj EU zavzema celo visoki komisar Združenih narodov za begunce António Guterres: »Če se bosta egejska tragedija in kaotični položaj na Balkanu nadaljevala, sem zelo zaskrbljen za evropski sistem azila.« Prepričan je, da bi bil z boljšo identifikacijo in razporejanjem problem obvladljiv.

Krize v evropski soseščini se še naprej razvijajo po svoje in pogosto ne v skladu z željami posameznih držav. Skupaj z drugimi evropskimi voditelji kanclerka Angela Merkel stavi na Turčijo ter upa na stabilizacijo sirske krize z mednarodnimi pogajanji in ukrepi. A kot kažejo sovražnosti med Rusijo in Turčijo, se položaj lahko zelo zaplete. Pri tem so zgodovinske zamere džihadistov usmerjene tudi proti Evropi, njihovi propagandni videoposnetki pogosto kažejo osvojitev Rima, od koder po njihovem prepričanju tudi danes prihajajo križarji. Številni Nemci takšnemu barbarstvu nasprotujejo s pomočjo ogroženih sirskih kristjanov in vseh drugih, ki bežijo iz sirskega pekla, a se množijo tudi napadi na begunce, mnogi pa se bojijo terorističnih napadov v pariškem slogu. Nemčija in Evropa bosta morali čim prej prepoznati svoje prioritete in jih odločneje braniti.