Nemčija za hitro vračanje neupravičenih iskalcev azila

Nemška vlada je sprejela novo zaostreno zakonodajo o azilu. Za varne države naj bi razglasili Alžirijo, Tunizijo in Maroko.

Objavljeno
03. februar 2016 14.55
Barbara Kramžar
Barbara Kramžar

Berlin − Po okvirnem dogovoru vladajočih strank prejšnji teden je zdaj tudi nemška vlada sprejela novo zaostreno zakonodajo o azilu. Ta določa, da begunci z omejenim statusom, razen v posebnih primerih, dve leti ne bodo smeli za seboj pripeljati družin, za varne države pa bodo, če bo s tem soglašal še bundesrat, razglasili tudi Alžirijo, Tunizijo in Maroko.

Begunci z majhnimi možnostmi za pridobitev azila bodo obvezani ostati v posebnih zatočiščih, poleg neupravičenih iskalcev pa bo lažje tudi vračanje tistih, ki se bodo prekršili proti zakonu.

Po sprejetju nove zakonodaje v bundestagu bodo begunci iz tako imenovanih varnih držav že v dveh tednih po prihodu izvedeli, ali morajo nazaj, ves ta čas pa bodo morali ostati v za to določenih zatočiščih. Alžirijo, Tunizijo in Maroko za varne države določajo s posebnim zakonom, da zaradi nujnega sprejetja v bundesratu ne bo zavlačevanja pri drugih novih določilih azilantske zakonodaje, ki ne potrebujejo soglasja zgornjega doma parlamenta. V njem nemške vladajoče stranke potrebujejo podporo zelenih, ti pa so doslej ostrejšo zakonodajo pogosto kritizirali.

Že po njenem sprejetju v bundestagu tudi begunci s »subsidiarnim varstvom« dve leti ne bodo smeli pripeljati svojih družinskih članov, pa čeprav so iz Sirije, vendar jim bodo olajšali vključitev v proces učenja za delo in v primeru zaposlitve pravico do zadrževanja v državi dve leti po poteku begunskega statusa.

Subsidiarno varstvo uživajo tisti, ki niso osebno ogroženi v skladu z ženevskimi konvencijami in nemško zakonodajo, a vrnitev v njihove domovine zaradi državljanske vojne ali podobnih kriznih razmer kljub temu ne bi bila varna. V nasprotju s tistimi, ki se morajo za svoja življenja bati zaradi rase, verske, državne ali etnične pripadnosti ali političnega prepričanja pa bodo »subsidiarni« status za začetek dobili le za leto dni, a z možnostjo podaljšanja.

Iskalci azila bodo morali z desetimi evri na mesec tudi sami sodelovati pri tečajih jezika in integracije, za skrbnike mladoletnih beguncev pa bodo uvedli še dodatne teste, da bi preprečili morebitno spolno ali drugačno nasilje. Pri organizaciji Pro Asyl, ki se zavzema za begunce, so vse te napovedane ukrepe že ostro kritizirali. Po njihovem prepričanju bodo le olajšali delo tihotapcem ljudi in poslabšali položaj tistih, ki iščejo azil.