Nemčija za skupni evropski pristop do beguncev

Berlin – Nemško gospodarstvo je v dobrem stanju, brezposelnost je nizka ter se še niža in kanclerka Angela Merkel­ verjame, da lahko njena država z evropskimi partnerji­ poskrbi za največji val beguncev po drugi svetovni vojni.

»Solidne finance nam omogočajo odgovor na nenadne izzive,« je krščanskodemokratska voditeljica v bundestagu ocenila, da se njeni državi, ki je že lani dosegla prvi uravnoteženi proračun po desetletjih, za spopad s sedanjim gigantskim valom priseljevanja niti ne bo treba dodatno zadolževati. V Berlinu letos pričakujejo najmanj 800.000 beguncev, in čeprav številni med njimi ne bodo upravičeni do zatočišča, si Nemčija želi pomagati. »Gre preprosto za to, da se lotimo problema in odstranimo s poti vse ovire,« je kanclerka Angela Merkel­ v enem stavku razložila svoje načelo uspešnega vladanja, ki velja tudi za sedanjo krizo.

S takšno politiko so zadovoljni tudi številni nemški državljani, ki te dni aktivno pomagajo, ter seveda desettisoči beguncev, ki v Nemčiji vidijo svoj najbolj zaželeni cilj. Hvalijo jo tudi druge države, a nekatere niso pripravljene prevzeti večjega dela bremena. Zato nemška kanclerka spet opozarja na nujnost evropske rešitve begunskega problema, četudi priznava, da bo treba še veliko narediti doma: »Moramo se učiti na napakah iz šestdesetih let in hitro napredovati z integracijo.« Po njenem bo samo tako sedanji begunski val prinesel več priložnosti kot tveganj. Tisti, ki nimajo pravice do zatočišča, bodo morali nazaj, drugi, ki bodo lahko ostali, bodo morali sprejeti pravila življenja v Nemčiji: tako imenovanih paralelnih družb ne bodo trpeli, prav tako ne hujskanja sovraštva in sovražnih dejanj do beguncev. »Proti temu bomo ukrepali z vso težo pravne države!«

Sovražno ravnanje

V ponedeljek je zagorelo v zatočišču za begunce v berlinskem Marzahnu, kjer na ulicah marsikje vladajo neonacisti. Pri spoprijemanju s tako sovražnim odnosom ne bodo zadostovale niti nove milijarde, ki jih namenjajo za begunce. Številni opozarjajo, da se lahko Nemčija po koncu evforije spet znajde na trdih tleh. Bavarski finančni minister Markus Söder iz CSU, sestrske stranke Krščanskodemokratske unije Angele Merkel, v prispevku za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung spet zahteva omejitev pravice do azila, čeprav bi morali zaradi tega spremeniti ustavo. Navaja, da številni nemški evropski partnerji niso pripravljeni dvigniti standardov, Nemčiji celo očitajo, da z liberalno zakonodajo privablja ljudi v Evropo.

Kanclerka nasprotno verjame, da v EU ne bi smeli ogroziti temeljev skupnosti: »Če bo Evropa odpovedala pri begunskem vprašanju, bo izgubljen odločilen ustanovni impulz združene Evrope, namreč tesna povezanost s splošnimi človekovimi pravicami, ki so zaznamovale Evropo od začetka in morajo veljati naprej.« Angela Merkel je v parlamentarnem nastopu spomnila tudi na nemško pomoč pri urjenju več tisoč iraških vojakov, boj proti Islamski državi pa je po njenih besedah eden največjih izzivov sodobnosti. Navaja tudi nujnost sodelovanja z afriškimi državami: sedanjega gigantskega begunskega vprašanja ne more reševati le Evropa.

»Vojne ubijajo in uničujejo, ljudje bežijo, da ne bi bili ubiti ali uničeni,« je še pred kanclerko v nemškem bundestagu obtoževal parlamentarni voditelj skrajno leve opozicije Gregor Gysi, ki se po dolgi karieri zdaj poslavlja od tega položaja in so mu zato dovolili nastopiti med prvimi. Pogosto sporni politik je tudi tokrat upravičil svoj sloves: za podžiganje vojne je obtožil tudi Nemčijo kot tretjo največjo izvoznico orožja na svetu. Nekdanji vzhodnonemški odvetnik, ki so ga pogosto obtoževali, a nikoli dokazali sodelovanja z razvpitim ministrstvom za državno varnost Stasi, je v zadnjem nastopu na položaju parlamentarnega prvaka svoje stranke napadel tudi drugo politiko sedanje in prejšnjih vlad, še posebno politiko do trga delovne sile. Lotil se je celo Poljske, ki ni preveč naklonjena sprejemanju muslimanskih beguncev. »Katoliški« državi je ponudil kar svojo razlago Kristusovega govora na gori. Voditelji nemške Levice so že prej obtožili Združene države Amerike odgovornosti za nestabilen položaj na Bližnjem vzhodu in s tem tudi za sedanjo begunsko krizo.

Medtem pa tisoči beguncev iz bližnjevzhodnih kriznih žarišč in držav Zahodnega Balkana še naprej prodirajo proti Nemčiji. Kmalu bo jasno, ali ima konservativno-socialdemokratska vlada v Berlinu položaj res pod nadzorom. Za zdaj v nemški prestolnici menijo, da bo celo najnovejši načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o prerazporeditvi 160.000 beguncev po evropskih državah le prvi korak, za nekatere druge države EU pa je celo to preveč: kriza, ki lahko zamaje temelje evropskega združevanja, se ­nadaljuje.